Dare Hriberšek: Microsoft, interoperabilnost in povprečni Janez

Nekatere stvari so pač moderne. Biti proti Bushu in biti proti ZDA. In, seveda, sovražiti Microsoft.

Verniki zadnje maksime so sredi septembra dobili nov razlog za širok jutranji nasmešek. Protimonopolna razsodba drugega najvišjega evropskega sodišča, luksemburškega Court of first instance, je potrdila, da je Microsoft zlorabil prevladujoči položaj, mu naložila plačilo nekaj manj kot pol milijarde evrov kazni, ob tem pa še razkritje določenih protokolov in obvezo, da Okna še naprej ponuja brez priloženega predvajalnika večpredstavnih vsebin.

A kaj bo odločitev, ki sproža salve navdušenja, prinesla v praksi? Je navdušenje potrošniških organizacij upravičeno?

Najprej je treba reči, da sploh ne gre za razsodbo, temveč za potrditev tri leta stare odločitve Evropske komisije v zadevi, ki se je s tožbo Sun Microsystems začela že sredi prejšnjega desetletja. Sunove pravnike je motilo, da Microsoft ponuja premalo podatkov, ki bi omogočili delovanje njihovega programja v Microsoftovih strežnikih. Kot rečeno, z odločbo bo Microsoft zdaj prisiljen bolj odpreti svoje protokole in izdelovalci programske opreme bodo poslej laže in bolje izdelovali aplikacije za okenska okolja. Kot se reče učeno - interoperabilnost Microsoftovih izdelkov se bo povečala. Plus torej, a le za podjetja, ki bodo poslej lahko mešala štrene Microsoftovim hišnim programerjem. Poleg tega lahko pozitivnih posledic predvidimo še več: podjetja bodo v zavedanju te odločitve bolj pogumno napadala združljivost programske opreme drugih softverskih gigantov. Pospešek bo sodba morda dala tudi okosteneli Evropski komisiji, da se bo poslej antitruistovskih zadev lotevala bolj odločno. Hkrati pa bo morda spodbudila tudi sodno prakso v drugih državah, pri čemer imamo v mislih zlasti ZDA. Vse svetleče super.

A odločitev je na neki način tudi krivična. Številni izdelovalci sodobnih tehnologij so, če že ne v enakem, pa vsaj v približno podobnem položaju kakor Microsoft. Tu sta, denimo, Google in Apple. Prvi gre na področju spletnih storitev skorajda natanko po poti Microsofta in v rokah drži krepak delež omenjenega trga. Podobno je pri iTunes in digitalni glasbi. Pa z Intelom in AMD, ki izdelujeta procesorje, ki sedajo le v točno določena podnožja. Kratko in malo lahko rečemo, da jih je za vse skupil Microsoft, dokler sodba ne bo vzeta kot precedens in kazni naložene tudi drugim, za katere bo ugotovljen prevladujoči položaj.

Dalje, razsodba je, tipično za zbirokratizirano EU, vsaj nekaj let prepozna. Microsoft je že zaslužil, interoperabilnost pa povečal že sam od sebe, resda le nekoliko, s Sunom denimo, pa se je že pred leti pobotal in že tri leta skupaj snujeta programe, zlasti podporo arhitekturi x64. Drugič, Okna so sicer še vedno močno prevladujoč operacijski sistem, a je "prizadevne" evropske sodnike sam od sebe prehitel pohod Linuxa. Potrošnik torej ima brezplačno izbiro, če jo le hoče. A dolgoletna piratizacija Oken - ki jo je Microsoft na svojo škodo zvito dopuščal - je opravila svoje. Povprečen uporabnik pač hoče Okna in Office, po dokaz ni treba iti dlje kot do slovenske državne uprave, ki se je brezplačni možnosti kar malo na silo izognila.

Toda, kot rečeno, to so le interesi podjetij. Interoperabilnost je lepa in učena beseda, kaj pa imamo od razsodbe dejansko potrošniki? Spet se vrnimo malce nazaj. Leta 2001 je komisija Sunovo pritožbo razširila še na razvpiti Windows media player. Evropske uradnike, ki skrbijo za konkurenco, je zmotilo, da ga Okna že kar vsebujejo in da potrošnik nima izbire. Poglavitni razlog pa je bila prevlada nad prav tako vsem znanim Real Playerjem. Zdaj je Okna že nekaj časa moč kupiti v okrnjeni različici, brez omenjene aplikacije, in po razsodbi se bo ta možnost ohranila.

Sodišče je kakor delovalo v korist potrošnikov, toda praksa bo zagotovo bolj vijugasta. Poznavalci so tako in tako že doslej vedeli, kako se izogniti uporabi Windows media playerja, drugi, v imenu katerih jih je redmondski gigant dobil po grbi, pa ga bodo uporabljali še naprej. Dokaz? Oken brez inkriminiranega predvajalnika so doslej prodali le nekaj sto izvodov. Z leti smo se WMP pač navadili in čisto zanič tudi ni. V primerjavi z omenjenim Real Playerjem, ki se je visoko uvrstil med 50 najbolj zavoženih izdelkov prejšnjega stoletja, celo nekajkrat manj hroščat. In, končno, zakaj le predvajalnik? Zakaj ne tudi Beležnica oz. Notepad in Slikar oz. Paint?

Spet moramo ugotoviti, da Microsoft ni edini. Če v Okna z malo znanja lahko namestimo BS-player ali kaj tretjega brezplačno in potem privzeto uporabljamo, lahko, denimo, v Mercedesova vozila vgradimo le Mercedesov izmenjevalnik CDjev. Karkoli drugega je povezano z menjavo avtoradia in nesorazmernimi stroški. Pa nihče ne skače v zrak.

Toda potrošniške organizacije, gnane z zmago, so zdaj svoje zahteve še dvignile. Komisijo so pozvale, naj prepove tudi prodajo računalnikov z že naloženimi operacijskimi sistemi. Po njihovem mnenju potrošnik ni na slabšem, če ga računalnik ob zagonu pozove, naj vstavi nosilec z operacijskim sistemom. Kdor je kdaj nameščal kak operacijski sistem, pa naj bodo to Okna ali alternative, ve, da to ni opravilo za stare mame. Gonilniki, nastavitve, vse skupaj zahteva človeka, ki ve, kaj dela. Če se bo grožnja uresničila, bo kupec računalnika moral računati še strošek strokovnjaka, ki mu bo namestil sistem.

Sploh pa je korist končnega kupca tu zelo relativna. Celoten postopek je Microsoft stal ker nekaj denarja. Poravnava s Sunom 700.000 evrov, zdaj še pol milijarde kazni in poravnati morajo še 80 % stroškov postopka. Če kdo misli, da bodo to iz svojega žepa poravnali Bill Gates in drugi delničarji, se moti. Toliko dražje bomo plačevali izdelke v prihodnosti.

Morda pa gre le za vihar v kozarcu vode. Microsoft se lahko do sredine novembra še pritoži in zgolj preračunljivost bo, če tega ne bo storil. Ker je bilo po dobro obveščenih virih 13 sodnikov v svojih mnenjih razdeljenih skoraj na polovico in je odločil le en glas, bi bila končna odločitev v tem primeru še kako negotova. Dotlej lahko ugotovimo, da so zaradi odločitve na dobičku že tako in tako bogate družbe in ugled nečimrnih bruseljskih uradnikov. Povprečni Janez pa - no, vsaj občutek bo imel, da je pridobil.

Kratko in malo lahko rečemo, da jih je za vse skupil Microsoft, dokler sodba ne bo vzeta kot precedens in kazni naložene tudi drugim, za katere bo ugotovljen prevladujoči položaj.