Canon Powershot G10
Prenova Canonove serije G se vsakokrat zdi majhna, vendar je kljub temu dovolj velika, da pritegne pozornost navdušencev. Predhodnik je pomenil vrnitev formata RAW, tokrat pa so spremembe zopet ključnega pomena. Ena izmed glavnih pomanjkljivosti Canonove serije G je bil razmeroma ozek široki kot zajema.
Canon Powershot G10
Razred: Zmogljivi.
Efektivna ločljivost tipala: 14,7 milijona pik.
Tehnične lastnosti: Objektiv 28-140 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-4,5; ostrenje 1 cm (makro)-neskončno; domet bliskavice 4,6 m; ISO: samodejno ali ročno (80-1600).
Tehnična zmogljivost: 5.
Kakovost fotografije: 8.
Zasnova aparata: 7.
Prodaja: Avtera, www.avtera.si.
Cena: 534 EUR.
Za: Kakovost ohišja, nov širokokotni objektiv (majhna popačenja) in izboljšan stabilizator slike, vgrajen ND filter, dostopnost funkcij in delo z aparatom, izboljšano držalo, trajanje akumulatorja.
Proti: Cena, nekoliko počasnejši zaporedni posnetki od predhodnika, šum se pojavi prekmalu, optično iskalo ne zadovolji pričakovanj.
Deseta generacija to spreminja, sedaj je veliki G na voljo s širokokotnim objektivom, ki se ponaša z nekaj manj milimetri kot predhodnik, telefoto območje pa se konča že pri 140 mm. Objektiv je zelo kakovosten, tako na področju ostrine kot tudi popačenj, ki so zelo majhna, in v tele delu praktično ničelna. Navdušuje tudi pripadajoča izboljšana stabilizacija slike, s katero lahko z nekaj truda zajamemo ne stresene posnetke pri odprtosti zaslonke pol sekunde pri največji goriščni razdalji. Canonov model G se lahko že nekaj časa pohvali z optično rešitvijo, za katero bi lahko zapisali, da ima nekakšen nasproten učinek, saj nam koristi takrat, ko je svetlobe preveč. ND filter (neutral density) je zatemnitveni filter, ki ne popači barv, temveč le odvzame nekaj svetlobne jakosti (v tem primeru tri zaslonke). Rešitev je še posebej uporabna, ko želimo uporabiti nekoliko daljše čase. Pri tako majhnih sistemih zaradi tehničnih omejitev ne moremo zapreti zaslonke toliko kot pri aparatih DSLR, zato je ND filter več kot dobrodošla rešitev. Žal ostaja najdaljši zajem fotografije omejen na 15 sekund, najhitrejši pa po novem traja le 1/4000 s.
To ni prizor iz grozljivke, uporabili smo le program za zamenjavo barv.
Ohišje ohranja novodobni starinski videz, ki na hitro spominja na stare aparate Leica in tako ohranja neko posebno privlačnost ter je sestavljeno nadvse trdno in kakovostno. Zdaj je nastavljivih kolesc še več, tisti za nastavitev občutljivosti ISO se je prestavil na desno stran, kjer je v prvem nadstropju, pod tistim za izbiro programa. Na levi pa ga je nadomestil tisti za neposreden popravek jakosti osvetlitve. Izboljšano je držalo, boljši pa je tudi zaslon, ki se zdaj ponaša z ločljivostjo 460.000 pik. Aparat je združljiv s široko paleto dodatkov, kot so predleče in bliskavice, s katerimi sodeluje odlično, vendar mu njihova pomoč žal ne koristi pri ostrenju.
Zrnatost tipala je prav tako izboljšana v primerjavi s predhodnikom, vendar bi lahko bila ob uporabi manj poseljenega tipala ob enako kakovostni obdelavi novega slikovnega procesorja še manjša. Na novo so Canonovi inženirji poskrbeli tudi za napajanje, saj novi akumulator po podatkih izdelovalca zadostuje za kar 400 posnetkov.
Obdobje, ko so se mnogi čudili, komu je tak aparat namenjen, je mimo. Višja cena, kot jo najdemo na znački vstopnih DSLR aparatov, ni razlog, da bi aparat ostal brez kupcev. Po drugi strani tudi zajemanje videoposnetkov danes ni več prednost le kompaktnih aparatov. Poleg tega je Canon ravno pri seriji G zmanjšal ločljivost videoposnetkov prav v času, ko se vsi odpravljajo po stopinjah pionirjev visoke ločljivosti. Tistih, ki jim je aparat namenjen, cena 534 evrov verjetno ne bo odvrnila od nakupa. Serijo G krasi privlačnost, ki je ni mogoče opisati, vendar je. Pa tudi razum ne nasprotuje.
