V časih, ko se vse več storitev seli v oblak, je predstavitev novih modelov strežnikov vse manj. Toda potreba po malih in srednjih strežnikih zopet narašča, s tem ko podjetja z njimi opremljajo storitve na obrobju oblaka (robno računalništvo), kjer je lokalna procesna moč predpogoj za uporabo storitev s hitrimi odzivnimi časi .
Stanje trga storitev v oblaku je že vrsto let podobno: Amazon je absolutni kralj, Microsoft, Google in ostali se mu vse bolj približujejo, peščica podjetij pa obvladuje skoraj celoten trg. Toda najnovejša raziskava o uporabi storitev v oblaku družbe Flexera, ponovljena že enajsto leto zapored, prvič nakazuje, da prihaja do pomembne spremembe: število podjetij, ki je lani uporabljalo ali namerava uporabljati Microsoftov Azure je prvič rahlo preseglo tiste, ki uporabljajo Amazonov AWS.
V današnjih časih se zdi, da je usmeritev razvoja aplikacij z agilno metodologijo, bazirana na mikrostoritvah in metodami nenehne integracije (CI/CD) edina prava metoda za razvoj sodobnih poslovnih aplikacij. Toda vsakoletna raziskava družbe Perforce o produktivnosti razvijalcev aplikacij v Javi kaže drugačno sliko.
Sprejetje uredb in zakonov za varovanje podatkov je osnovna podlaga za bolj odgovorno ravnanje s podatki. Toda pravi učinki se lahko pokažejo šele z doslednim izvajanjem in spoštovanjem postavljenih uredb. Evropski odbor za varstvo podatkov (EOVP ali EDPB - European Data Protection Board) je zato v februarju začel z obsežno revizijo uporabe storitev v oblaku v javnem sektorju v vseh 22 članicah EU.
Najnovejša raziskava družbe Gartner razkriva, da podjetja povečujejo vlaganja v storitve v oblaku opazno hitreje, kot je bilo napovedovano pred začetkom pandemije. Po sedanjih napovedih naj bi podjetja že okoli leta 2025 več kot polovico vseh sredstev za IT namenila za storitve v oblaku. V letošnjem letu naj bi denimo za storitve v oblaku, ki vključujejo aplikacije, poslovne procese in infrastrukturo, podjetja namenila v povprečju okoli 41% sredstev.
Povečan interes nad računalništvom v oblaku in spremembe v strategiji podjetij na področju IT zaradi pandemije bodo v naslednjih letih povzročile velike spremembe v rabi podatkovnih centrov, zlasti tistih v manjših in srednjih podjetjih. Obsežna raziskava družbe Aryaka, ki se sicer ukvarja z upravljanjem omrežij WAN, razkriva, da kar 51% vprašanih podjetij namerava v naslednjih dveh letih ukiniti lastne podatkovne centre. Nadaljnjih 27% vprašanih namerava ukiniti vsaj nekatere od storitev, ki jih zdaj poganjajo v lastnih podatkovnih centrih.
Trajanje življenjske dobe računalniških strežnikov in omrežnih naprav, je ključnega pomena za zanesljivost delovanja, zagotovo pa tudi za ceno storitev v oblaku. Zato najbrž ni slučaj, da veliki ponudniki, kot sta Amazon in Google, zelo podrobno spremljata delovanje opreme in s tem pravočasno planirata zamenjave.
Računalniške storitve v oblaku so morda področje z največjo rastjo uporabe, toda to še ne pomeni, da lahko ponudniki storitev s tem ustvarjajo dobiček. Najnovejše poročilo družbe Alphabet razkriva, da njihov oblak Google Cloud že vrsto let ustvarja izgubo in to kljub ukrepom, da bi jo zajezili.
Samsung in Adata sta na sejmu CES prikazala prve prototipe nove generacije pomnilniških enot SSD, ki z gostitelji komunicirajo prek novega vodila PCIe 5.0 in protokola NVMe 2.0. Ti prinašajo bistveno večje hitrosti prenosa. Prvi testi so pokazali, da lahko pri Samsungovih enotah pričakujemo zaporedno hitrost branja podatkov v rangu 13 GB/s, kar je 1,8-krat bolje kot pri enotah SSD na vodilu PCIe 4.0.
Po pisanju časopisa Wall Street Journal (WSJ) je Amazon še vedno daleč največji ponudnik storitev v oblaku. Lansko leto so tako dosegli tržni delež, ki znaša kar 41%. Daleč na drugem mestu je Microsoft, ki obvladuje 20% tržišča, na tretjem mestu pa je Google, ki obvladuje 6% storitev v oblaku.
