Microsoft je najavil prve večje izboljšave lani predstavljene storitve Windows 365, ki omogoča uporabo operacijskega sistema Windows kot virtualiziranega okolja v oblaku. Z izboljšavami bodo izboljšali ter poenostavili uporabniško izkušnjo, stremijo pa k temu, da bi izbrisali ločnico med lokalnim in virtualiziranim okoljem.
IBMovi mainframe računalniki z/Architecture so ena od tistih stalnic v računalništvu, ki kot kaže, nikoli ne bo izumrla. Z novo generacijo Z16 so pri IBMu vnovič dokazali, da znajo to zmogljivo platformo prilagoditi sedanjemu času in zlasti potrebam velikih kupcev. V novi generaciji naj bi sistemi z16 s pomočjo umetne inteligence nudili pomembno platformo za preverjanje varnosti podatkov in preprečevanje prevar, pa tudi pomembno vlogo v sodobnem računalništvu v oblaku.
V časih, ko se vse več storitev seli v oblak, je predstavitev novih modelov strežnikov vse manj. Toda potreba po malih in srednjih strežnikih zopet narašča, s tem ko podjetja z njimi opremljajo storitve na obrobju oblaka (robno računalništvo), kjer je lokalna procesna moč predpogoj za uporabo storitev s hitrimi odzivnimi časi .
Stanje trga storitev v oblaku je že vrsto let podobno: Amazon je absolutni kralj, Microsoft, Google in ostali se mu vse bolj približujejo, peščica podjetij pa obvladuje skoraj celoten trg. Toda najnovejša raziskava o uporabi storitev v oblaku družbe Flexera, ponovljena že enajsto leto zapored, prvič nakazuje, da prihaja do pomembne spremembe: število podjetij, ki je lani uporabljalo ali namerava uporabljati Microsoftov Azure je prvič rahlo preseglo tiste, ki uporabljajo Amazonov AWS.
V današnjih časih se zdi, da je usmeritev razvoja aplikacij z agilno metodologijo, bazirana na mikrostoritvah in metodami nenehne integracije (CI/CD) edina prava metoda za razvoj sodobnih poslovnih aplikacij. Toda vsakoletna raziskava družbe Perforce o produktivnosti razvijalcev aplikacij v Javi kaže drugačno sliko.
Sprejetje uredb in zakonov za varovanje podatkov je osnovna podlaga za bolj odgovorno ravnanje s podatki. Toda pravi učinki se lahko pokažejo šele z doslednim izvajanjem in spoštovanjem postavljenih uredb. Evropski odbor za varstvo podatkov (EOVP ali EDPB - European Data Protection Board) je zato v februarju začel z obsežno revizijo uporabe storitev v oblaku v javnem sektorju v vseh 22 članicah EU.
Najnovejša raziskava družbe Gartner razkriva, da podjetja povečujejo vlaganja v storitve v oblaku opazno hitreje, kot je bilo napovedovano pred začetkom pandemije. Po sedanjih napovedih naj bi podjetja že okoli leta 2025 več kot polovico vseh sredstev za IT namenila za storitve v oblaku. V letošnjem letu naj bi denimo za storitve v oblaku, ki vključujejo aplikacije, poslovne procese in infrastrukturo, podjetja namenila v povprečju okoli 41% sredstev.
Povečan interes nad računalništvom v oblaku in spremembe v strategiji podjetij na področju IT zaradi pandemije bodo v naslednjih letih povzročile velike spremembe v rabi podatkovnih centrov, zlasti tistih v manjših in srednjih podjetjih. Obsežna raziskava družbe Aryaka, ki se sicer ukvarja z upravljanjem omrežij WAN, razkriva, da kar 51% vprašanih podjetij namerava v naslednjih dveh letih ukiniti lastne podatkovne centre. Nadaljnjih 27% vprašanih namerava ukiniti vsaj nekatere od storitev, ki jih zdaj poganjajo v lastnih podatkovnih centrih.
Trajanje življenjske dobe računalniških strežnikov in omrežnih naprav, je ključnega pomena za zanesljivost delovanja, zagotovo pa tudi za ceno storitev v oblaku. Zato najbrž ni slučaj, da veliki ponudniki, kot sta Amazon in Google, zelo podrobno spremljata delovanje opreme in s tem pravočasno planirata zamenjave.
Računalniške storitve v oblaku so morda področje z največjo rastjo uporabe, toda to še ne pomeni, da lahko ponudniki storitev s tem ustvarjajo dobiček. Najnovejše poročilo družbe Alphabet razkriva, da njihov oblak Google Cloud že vrsto let ustvarja izgubo in to kljub ukrepom, da bi jo zajezili.
