Novi procesorji Intel in AMD merijo na podatkovne centre
Intel in AMD sta predstavila nove procesorske izdelke, ki so namenjeni strežnikom, še posebej pa so usmerjeni za hitrejše procesiranje sodobnih bremen v oblaku. Intel je po skoraj letu in pol zamude končno predstavil četrto generacijo procesorjev Xeon Scalable Procesor z delovnim imenom Sapphire Rapids.
Zamude so nastale predvsem zaradi težav pri prehodu na 10-nm arhitekturo, novi procesorji pa so že prišli od prvih kupcev, ki so predvsem ponudniki storitev v oblaku. Novi procesorji podpira do 60 jeder na enoto, pomnilnike DDR5, PCI Expres Gen5, povezave CXL (Compute Express Link) 1.1 in pomnilniško tehnologijo HBM (High-Bandwidth Memory.
Tehnologiji CXL in HMB omogočata precej hitrejši prenos podatkov, med različnimi enotami (na primer med strojnimi pospeševalniki in CPU v primeru CXL) ter med procesorjem in pomnilnikom (HBM, ki je precej cenejši lot uporaba pomnilnikov DDR5).
Novi Xeoni premorejo tudi nov nabor ukazov imenovan Advanced Matrix Extensions (AMX), ki je namenjen predvsem umetni inteligenci. Tehnologija Intel Data Streaming Accelerator (DSA) bistveno zmanjšuje porabo energijo pri prenosu velikih količin podatkov. Intel In-Memory Analytics Accelerator (IAA) pa omogoča sprotno kompresijo in dekompresijo podatkov pri prenosih, kar zopet povečuje učinkovitost. Tu je tudi tehnologija Intel QuickAssist Technology (QAT), ki je namenjena hitrejšemu šifriranju podatkov.
Ob procesorjih Xeon za splošno rabo je Intel predstavil tudi posebne izvedbe Xeon CPU Max in Xeon GPU Max, ki so namenjeni predvsem intenzivnim računskim operacijam, na primer v superračunalnikih. Glavna razlika je, da so jedra CPU in GPU na istem vezju kot pomnilniki HBM, kar še dodatno povečuje prepustno podatkov. Pomnilniki so v teh primerih velikosti 64 oziroma 128 GB.
Časovnica predstavitve Xoenov menda ni slučajno izbrana. Sovpada namreč s predstavitvijo nove generacije procesorjev AMD Epyc z delovnim imenom Genoa, s katerimi AMD vse bolj uspešno načenja Intelovo prevlado v podatkovnih centrih. Novi procesorji, ki so zasnovani na temelju arhitekture Zen 4, ponujajo tja do 96 jeder, kar je 32 več kot v predhodni generaciji procesorjev Epyc.
AMD ima v današnjih časih predvsem tehnološko prednost v proizvodnem procesu, saj so novi procesorji narejeni z 5-nm tehnologijo. To vpliva tako na hitrost, predvsem pa na porabo energije potrebne za delovanje procesorjev. Novi procesorji podpirajo PCIe Gen 5, CXL 1.1., za hitrejši dostop do pomnilnika pa lahko uporabljajo do 12 64-bitnih kanalov do pomnilnikov DDR5.
AMD trdi, da novi procesorji Epyc trenutno ponujajo največjo zmogljivost na trgu. Kupci so to dojeli že s prejšnjo generacijo procesorjev, zaradi česar AMD danes obvladuje že okoli 15% trga. Z novimi procesorji naj bi po oceni družbe TrendForce v letu 2023 ta delež narasel na 22%. Lahko tudi več, če se bodo Intelove težave s proizvodnjo procesorjev nadaljevale.
