Ustanovitev Iniciative programski patenti
Problematika programskih patentov še naprej buri duhove, tako v Evropi, kot tudi v Sloveniji. Zaradi tega je nastala novo združenje Iniciativa programski patenti, ki so ga ustanovile štiri organizacije (Društvo uporabnikov Linuxa - LUGOS, Sekcija slovenskih proizvajalcev programske opreme - KODA.SI, Center Kiberpipa in Komunikacijsko informacijski servis ŠOU v Ljubljani - KISS), ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo in želijo opozarjati na pomanjkljivosti in slabe lastnosti predlagane evropske Direktive o patentiranju računalniško izvedenih izumov. V petek, 24. junija, bo o primernosti te direktive podala izjavo Gospodarska zbornica Slovenije, Dokončna odločitev pa leži pri sedmih slovenskih evroposlancev, ki bodo predvidoma v sredo in četrtek, 5. in 6. julija, v Strasbourgu glasovali o sprejemanju direktive.
Člani združenja se sicer strinjajo, da je direktiva nujno potrebna, vendar trenutna oblika škoduje tako gospodarstvu kot tudi razvijalcem in uporabnikom programske opreme, zato želijo svoje pripombe predstaviti sedmim slovenskih evroposlancem in zainteresirani javnosti.
V ta namen je združenje pripravilo zanimiv način zbiranja mnenj in podpore v obliki elektronskega referenduma. Vsi potrošniki, razvijalci in kupci računalniških programov se lahko o (ne)podpori direktive opredelijo na prvem eReferendumu na spletnem mestu http://programski.patenti.si. Rezultati eReferenduma bodo evroposlancem predloženi pred glasovanjem v Strasbourgu.
Predstavniki združenja menijo, da bodo škodljive posledice uvedbe direktive občutili tako razvijalci programske opreme kot tudi potrošniki in kupci računalniških programov, saj se zaradi visokih stroškov patentiranja pričakuje povečanje stroškov razvoja računalniških programov za 20 do 30 odstotkov, kar bo močno dvignilo ceno nakupa, število ponudnikov programske opreme pa se bo zmanjšalo. Po njihovem mnenju naj bodo največ z direktivo pridobili veliki razvijalci programske opreme, kot so IBM, Microsoft in podobne mednarodne korporacije, saj jim direktiva omogoča ovirati manjša in srednja podjetja, ki tako ne bodo več zmogla pošteno konkurirati največjim v poslu. Direktiva ima lahko za posledico tudi omejitev distribucije brezplačnih programov, kar pomeni omejevanje ponudbe programske opreme predvsem na tista podjetja, ki si bodo 'patentno igro' lahko privoščila.
Ker v Sloveniji obstaja pomanjkanje raziskav o podpori direktivi, so se v Iniciativi programski patenti pobudniki odločili sami raziskati mnenje članov Združenja za informatiko in telekomunikaciji GZS. Tako so na vzorcu 257 podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, ugotovili, da se kar 80 odstoten delež vprašanih podjetij s trenutno dikcijo direktive ne strinja, podprli pa so jo samo trije odstotki vprašanih.
