Upravljanje z okoljem in komunalno podjetje
Upravljanje z okoljem je po kompleksnosti procesov in po obsegu potrebnih interdisciplinarnih kompetenc eno od najbolj zahtevnih in občutljivih področij. Informacijske rešitve predstavljajo nekakšen vzvod za naše vplivanje na sistem. Pravzaprav gre bolj za upravljanje človeškega ravnanja, ki vpliva na okolje, kot za upravljanja okolja samega. Gre za proces interakcij med človekom in okoljem.
Tudi dejavnost komnalnega podjetja je, čeprav mogoče za koga na prvi pogled ne zgleda tako, zelo kompleksna. Zahteva obvladovanje številnih področij, ki neposredno vplivajo na kvaliteto našega bivanja in vključuje zelo široko paleto znanj.
Ustrezno temu je kompleksena tudi informacijska podpora vsem procesom v podjetju. Brez uvajanja novih informacijskih tehnologij si nadaljnjega razvoja te dejavnosti ne moremo več predstavljati.
Kibernetska varnost in po drugi strani potreba po odprtosti in vpetosti komunalnega podjetja v sisteme pametnih mest in drugih skupnosti nujno spreminja arhitekturo in organizacijo informacijskega sistema.
Lastna informacijska infrastruktura - strojna in sistemska računalniška oprema, postaja preveč zahtevna in draga za samostojno upravljanje, zato se kaže prehod na oblačne informacijske sisteme nujen.
Arhitektura oblačnega informacijskega sistema uvaja informacijsko hrbtenico s tako imenovanimi mikrostoritvami, ki se obnašjo kot samostojni objekti, oziroma gradniki z vgrajeno avtentikacijo in natančno določenim procesom delovanja.
Na ta način se lahko različni sistemi med seboj povezujejo v enoten informacijski sistem z distribuiranimi podatki.
Na področju upravljanja vodovodnega omrežja lahko s pomočjo digitalnega dvojčka vodovodnega sistema, IoT senzorjev in merilnikov ter algoritmov umetne inteligence (AI), ki nam napovedujejo porabo vode, optimiziramo porabo električne energije, ki je potrebna za prečrpavanje vode od črpališč do vodohranov.
Če imamo merilna mesta opremljena s pametnimi števci, lahko enostavno odkrivamo in zmanjšujemo izgube na omrežju in s tem tudi zmanjšamo obratovalne stroške in vzdržujemo visok nivo izvajanja storitev oskrbe prebivalcev s pitno vodo. Nenazadnje s tem tudi pomembno prispevamo k ohranjanja naravnih virov.
S pametnimi števci, preko katerih imamo informacije o porabi vode v realnem času, in s pomočjo mobilnih aplikacij lahko spodbujamo porabnike k racionalni rabi oziroma jih obveščamo v primeru anomalij in s tem tudi dvigujemo nivo storitve.
Podobno nam lahko umetna inteligenca pomaga tudi pri optimizaciji odvoza odpadkov, tako da ta storitev postane učinkovitejša in cenejša. V glavnem sedanji sistemi pobiranja odpadkov urejajo praznenje zabojnikov glede na v naprej določene urnike za daljše obdobje ter za posamezne vrste odpadkov. To pomeni, da kamioni opravijo celotno pot, ne glede na to, ali je posamezne zabojnike potrebno prazniti ali ne.
Urniki so pripravjeni glede na povprečne statistične podatke, ne rešuje pa primerov, ko se na primer skoraj poln kamion pelje do oddaljenega mesta praznit skoraj prazen zabojnik, ali ko je zabojnik predčasno poln in potem ležijo odpadki povsod okoli zabojnikov in podobno.
Ko zabojnike opremimo s pametnimi IoT senzorji, ki so preko brezžičnega omrežja neposredno povezani z zalednim informacijskim sistemom ter z uporabo algoritmov umetne inteligence, lahko oba zgornja problema rešujemo zelo učinkovito. Poleg polnosti zabojnikov imamo v vsakem trenutku na razpolago še ostale podatke kot na primer: odpiranje, zapiranje, praznenje zabojnika, vonjave, lokacijo, temperaturo, požar, vandalizem itd.)
Digitalna transformacija pomembno poenostavi interakcije med komunalnim podjetjem in končnimi uporabniki, pri čemer kvaliteto storitev in učinkovitost povzdigne na neprimerljivo višji nivo. Vsi dokumenti postanejo digitalni, se digitalno podpisujejo, med drugim tudi na terenu ter na mobilnih napravah. Konkretno lahko tako podpremo procese izdaje soglasij, izdelave novih priključkov, izvajanja vseh del na terenu in procese fakturiranja ter plačilnega prometa.
Digitalno transformirano komunalno podjetje na tak način postane kognitivno - »cognitive enterprise«, ki se je zmožno pravilno inteligentno odzivati takoj, glede na podatke v realnem času. To pa seveda zahteva odzivnost celotne informacijske hrbtenice podjetja.
