Umrl človek, brez katerega ne bi bilo prenosne elektronike
V Teksasu je v nedeljo v 101. letu starosti umrl John Goodenough, ki ga poznamo kot izumitelja litij-ionskih baterij. Profesor na univerzi v Austinu je v širši javnosti zaslovel leta 2019, ko je prejel Nobelovo nagrado za kemijo za svoje delo, v strokovni javnosti pa je bil več kot pol stoletja znan kot velik strokovnjak in človek.
Ko je Goodenough prejel Nobelovo nagrado, je bil star 97 let in s tem najstarejši prejemnik. Njegovo ključno delo pa se je dogajalo štiri desetletja pred tem. Že v 70. letih je Exxon zaradi naftnega šoka začel vlagati v raziskave vseh vrst energetike, tudi v baterije. Med drugim so izdelali tudi baterijo, ki je imela katodo iz titanovega disulfida in anodo iz kovinskega litija. Takšna baterija je imela nemalo težav, saj se je litij pri praznjenju raztapljal, pri polnjenju pa spet izločal, kar je vodilo do nastanka izrastkov, ki so lahko predrli seperator med elektrodama.
Razvoj se je v 80. letih v Exxonu končal, nadaljeval pa ga je John Goodenough, ki je titanov disulfid zamenjal z oksidi. Sistematično je preiskoval periodni sistem in naposled ugotovil, da se litij-kobaltov oksid vede odlično. Anoda pa je ostala iz litija. Današnje litij-ionske baterije ne uporabljajo več kovinskega litija, osnovni princip pa ostaja enak. Litijevi ioni potujejo med katodo in anodo.
Goodenough je bil 37 let profesor na Univerzi v Austinu na tehniški fakulteti. Od leta 1952 do 1976 je delal na slovitem MIT-u, kjer se je ukvarjal z razvojem pomnilnika. Kasneje je delal na Oxfordu, kjer je tudi razvil litij-ionska baterije od leta 1986 pa v Austinu. Leta 1991 je Sony komercializiral prvo litij-ionsko baterijo.
