Umetna inteligenca zmanjšuje izgorelost, a praži možgane
Raziskave o vplivih umetne inteligence na storilnost in duševno zdravje prinašajo zelo različne izsledke, hkrati pa je tehnologija z nami premalo časa, da bi imeli res veliko dolgoročnih izkušenj. Zato so na Harvardu izvedli novo raziskavo, v kateri so analizirali vpliv uporabe umetne inteligence na zaposlene.
V raziskavo so vključili 1488 zaposlenih, od tega 48 odstotkov moških in 52 odstotkov žensk, 58 odstotkov zaposlenih in 42 odstotkov vodij. Udeleženci so prihajali iz različnih panog, z različnimi delovnimi nalogami in znanji. Rezultati so pokazali, da umetna inteligenca lahko znižuje izgorelost, a povečuje pojav, ki so ga poimenovali praženje možganov (brain fry).
Ugotovili so, da z večanjem števila orodij umetne inteligence, ki jih ljudje uporabljajo, storilnost sprva raste. Uvedba drugega orodja močno poveča storilnost, dodatek tretjega še nekoliko, nato pa se trend obrne. Preveč orodij ima negativne učinke, ker ljudje nismo dobri v večopravilnosti.
Uporaba umetne inteligence zmanjšuje verjetnost za izgorelost, so pokazali rezultati raziskave. Če umetno inteligenco uporabljamo za opravljanje ponavljajočih se nalog, je to koristno in zmanjša izgorelost. Po drugi strani pa uporaba več orodij povečuje mentalno izčrpanost, ki so jo udeleženci opisovali kot spražene možgane. Gre za izčrpanost, ki nastane zaradi intenzivne uporabe delovnega spomina, preklapljanja med nalogami in upravljanja dela. Udeleženci so poročali o utrujenosti zaradi upravljanja oziroma razporejanja dela, ne zaradi dela samega.
To je znan pojav, zdaj pa vemo tudi, da ga povzroča umetna inteligenca, če uporabljamo več orodij hkrati. Storilnost naraste, utrujenost pa prav tako. Pojav je bil še posebej izrazit pri nalogah, ki so zahtevale večje kognitivne napore.
Umetna inteligenca nam torej lahko pomaga, a jo moramo uporabljati premišljeno. Slepo sledenje metrikam, kot je število uporabljenih žetonov (token), kar merijo nekatera podjetja, ni prava pot.
