Umetna inteligenca bere misli
V znanstvenih krogih se vse pogosteje razpravlja o tehnologijah za neposredno branje človeških misli s pomočjo umetne inteligence.
Raziskovalci na univerzah Stanford, UC Davis in v laboratorijih na Japonskem so v zadnjem letu dosegli prelomne rezultate pri dekodiranju nevronskih signalov, kar odpira nova vrata ljudem, ki so zaradi bolezni ali poškodb izgubili sposobnost govora. Tehnologija deluje prek drobnih elektrod, vstavljenih v možgane, ki zaznavajo električno dejavnost nevronov, medtem ko umetna inteligenca te signale v realnem času prevaja v besedilo na zaslonu ali celo v sintetiziran glas.
Eden najbolj presunljivih primerov vključuje 52-letno udeleženko raziskave, ki po kapi skoraj dve desetletji ni mogla jasno govoriti, zdaj pa se njen notranji monolog izpisuje pred njenimi očmi. Znanstveniki so ugotovili, da lahko umetna inteligenca prepozna vzorce nevronske aktivnosti, povezane s fonemi, osnovnimi gradniki jezika, tudi takrat, ko oseba besede le tiho premleva v glavi. Čeprav sistem še ni popoln in v prostem razmišljanju včasih ustvari nerazumljive zapise, je pri določenih nalogah dosegel že 74-odstotno natančnost, kar je velikanski korak naprej od preteklih poskusov.
Poleg govora raziskovalci zdaj dekodirajo tudi neverbalne vidike, kot so višina glasu, ritem in intonacija, kar ljudem omogoča izražanje čustev in poudarkov. Hkrati se razvija področje vizualnega dekodiranja, kjer umetni inteligenci s pomočjo magnetne resonance (fMRI) uspeva rekonstruirati slike, ki jih oseba gleda ali si jih predstavlja. Japonski raziskovalci so s kombinacijo naprednih generatorjev slik, kot je Stable Diffusion, uspeli ustvariti prepoznavne upodobitve predmetov in pokrajin neposredno iz možganskih odzivov, kar bi v prihodnosti lahko pomagalo pri razumevanju sanj ali halucinacij pri psihiatričnih bolnikih.
