Toyota trdi, da imajo baterije prihodnosti že v razvoju
Toyota trdi, da so dosegli pomemben preboj v razvoju baterij s trdnim elektrolitom, ki bodo imele dvakrat večjo kapaciteto, s čimer bi lahko podvojile domet obstoječih električnih vozil. Zaradi fizikalnih značilnosti tovrstnih baterij bo tudi polnjenje hitrejše, in sicer bi lahko bilo končano v 10 minutah. Na trg naj bi prispele v letih 2027 in 2028.
O baterijah, zlasti revolucionarnih dosežkih, smo brali že mnogokrat, končnih rezultatov pa nekako ni bilo, zato velja tovrstne napovedi venomer vzeti z zrnom soli. V klasičnih baterijah je elektrolit, po katerem se premikajo ioni med katodo in anodo, iz gela. Premikanje ionov je pomembno za elektronevtralnost, saj elektroni – torej električni tok – tečejo od anode do katode izven celic po vodnikih in ženejo porabnike, ioni pa morajo kompenzirati naboj in zato v isti smer potujejo skozi separator od anode do katode.
V litij-ionskih baterijah je elektrolit tekočinski ali polimerni gel, kar prinaša nekaj slabosti. Takšne baterije se lahko vnamejo, so občutljive na prenapolnjenje, imajo omejitve v električnem toku – to omejuje hitrost polnjenja – se starajo in lahko tvorijo izrastke (dendrite). Baterije s trdnim elektrolitom teh težav nimajo, saj ioni potujejo skozi okside, sulfide, polimere ali druge trdne snovi, ki so dovolj prepustne za neoviran tok ionov. Takšne baterije imajo tako višjo kapaciteto kot tudi zmožnost hitrejšega polnjenja in počasnejše staranje.
Baterije s trdnim elektrolitom niso novost, so pa šele v zadnjem desetletju spet postale zanimivo polje raziskovanja. Ali bodo Toyotine baterije resnično revolucionirale električna vozila, je daleč od gotovega. Precej zanesljivejša pa je napoved, da je prihodnost gotovo v baterijah s trdnim elektrolitom. Vprašanje ostaja, kdo jih bo izpopolnil.
Toyota meni, da bodo to njihove baterije iz litijevega-železovega fosfata. Ta naj bi bila 40 odstotkov cenejša, 20 odstotkov zmogljivejša in dolgoživejša. Te bi lahko ugledali že leta 2026. Še nekaj let pozneje pa pričakujemo bipolarne baterije s katodo iz niklja, ki bodo imele še večjo kapaciteto. Nato bodo sledile baterije s trdnim elektrolitom.
