Televizorji in druge naprave za v dnevno sobo
Izšla je zdaj že tradicionalna posebna številka Monitorja, ki jo naredimo za poletje, ko je nekoliko več časa za poglobljeno branje kot čez leto. Tokrat smo se posvetili »računalnikom v dnevni sobi« oz. napravam, ki so v resnici vse bolj računalniki, čeprav niso videti tako, in jih lahko vedno enostavneje povežemo s »pravimi« računalniki.
Vsebine, zapisane v tej posebni številki Monitorja, so zanimive tako za »računalnikarje« kot za vedno večje število tistih, ki »prehitevajo po levi«, oziroma se računalništvu približujejo iz sveta avdia/videa. V vsebinskem sklopu o televizorjih si boste tako lahko prebrali vse o tehnologiji delovanja novih ploskih televizorjev, o novih tehnologijah, ki prihajajo, o razliki med LCD in plazemskimi in še marsikaj. Za povrh pa še preizkus kar nekaj televizorjev najbolje prodajanih blagovnih znamk pri nas. Povezovanju televizorja in računalnika smo namenili poseben sklop, tistega, ki se ukvarja s t. i. večpredstavnimi podaljški (t. i. »extender«). Majhne, zelo zmogljive škatlice, ki jih upravljamo z daljincem in ki znajo video vsebine iz računalnika predvajati neposredno na televizorju. Če se vam zdi nekaj 100 evrov, kolikor zahtevajo zanje, preveč, se lahko greste tudi nekoliko »hekerja« in si televizor z računalnikom povežete neposredno, tudi o tem smo se razpisali. Pravite, da ne piratizirate in da vas zanimajo resne, legalne video vsebine? Razmisliti je torej treba o predvajalnikih blu-ray, ki smo jih preizkusili v naslednjem sklopu. Priznamo, s tem smo imeli največ težav, kajti ti predvajalniki so danes pri nas silno redki. Pravzaprav smo se morali prav zelo potruditi, da smo zbrali na kup pet modelov petih različnih izdelovalcev. Toda blu-ray je tu, o tem ni nobenega dvoma. Ko/če se bodo tudi cene znižale, bo tudi izbira večja. Se vam zdijo metrski zasloni televizorjev kljub vsemu premajhni, ste videofil? Potem bo za vas sklop o video projektorjih. Na tem področju sicer vlada precejšnja pojmovna zmeda, saj so ljudje (in celo prodajalci) prepričani, da je za predvajanje videa dober prav vsak projektor, tudi tisti, ki ga imamo v službi za poslovne predstavitve. Nekoliko je to sicer res, vendar le, če ste zares nezahtevni. Kajti pravi video projektorji visoke ločljivosti, ki smo jih preizkusili, se ponašajo s kar nekaj tehnologijami, ki videofilsko (oz. kinematografsko) izkušnjo res izdatno popravijo. In za konec – vas pravzaprav zanima le program, ki ga oddajajo tv hiše? Potem si morate prebrati o preizkusu digitalnih sprejemnikov tv signala DVB-T. Zmeda in neznanje sta tu namreč popolna. Konec naslednjega leta naj bi ugasnili analogne oddajnike in popolnoma prešli na digitalne, pa velika večina prebivalcev Slovenije o tem nič ne ve, kaj šele da bi vedeli, kateri sprejemnik DVB-T bo v ta namen najboljši. Ni dvoma – za to je kriva država, ki se namesto z izobraževanjem potrošnikov in subvencioniranjem sprejemnikov DVB-T (ki so se ga Hrvati šli že lani!) ukvarja z nekakšnim certificiranjem teh sprejemnikov in posledično prodajo ustreznih nalepk za 3 evre. To bo v kakšnem letu ali dveh kar 10 % nabavne cene samih naprav … Da o tem, da so visoke cene Oddajnikov in zvez iz digitalnega sklopa (začasno?) pregnale ProPlus in njegova PopTV in Kanal A, niti ne govorim. Da, slovenski digitalni oddajniški svet je zaenkrat huda žalost.
