SSD-ji v predalih počasi izgubljajo podatke!
Redko pomislimo, da podatki na diskih, ki varno počivajo v klimatiziranih in suhih prostorih, niso varni, še posebej če niso aktivni. Vse komponente imajo življenjsko dobo, a SSD-ji so občutljivejši od klasičnih diskov z magnetnim zapisom. Po letu dni mirovanja so podatki že močno ogroženi.
SSD-ji ne uporabljajo magnetnega zapisa, temveč električni naboj v celicah NAND flasha. Formalno ga štejemo za nevolatilni pomnilnik, a pravilneje bi bilo reči, da podatke izgublja zelo počasi. Najcenejši QLC NAND podatke ohrani približno leto dni, dražji TLC NAND naj bi zdržal tri leta, MLC in SLC NAND pa pet oziroma deset let. Razlika je v številu bitov, ki jih zapisuje posamezna celica. Če jih je več, je vsebina bita močno odvisna od napetosti in že manjše uhajanje naboja lahko spremeni vsebino.
Navedeno so seveda skrajni primeri, ki veljajo za vroče prostore in močno rabljene SSD-je. Novejši SSD-ji, shranjeni pri 20 °C, bodo zdržali dlje.
V praksi to pomeni, da SSD-ji niso primerni za dolgotrajno shranjevanje ali arhiviranje podatkov. Dokler so redno v uporabi, se zapis obnavlja, zato težav ni. Običajni uporabniki SSD-jev jih ne puščajo brez napajanja več mesecev. V poslovnem svetu pa bi morali vedeti, kako ravnati s podatki.
Lahko pa se zgodi, da prijetnih presenečenj iz zgodovine ne bo več. Če danes najdemo desetletje star računalnik na podstrešju, se bo zelo verjetno zagnal. Današnji računalniki pa bržkone ne bodo imeli takšne sreče.
