SOA Forum 2006
Slovenska podjetja imajo sicer nekoliko manj izkušenj s SOA (storitveno usmerjene arhitekture) projekti, vendar so o arhitekturi dobro seznanjena in v precejšnji meri načrtujejo njihovo uvedbo. Ključna nosilna tema SOA foruma, ki je potekal sredi aprila v Ljubljani v organizaciji družbe Oracle Software, je neodvisna raziskava opravljena s strani Inštitut za informatiko FERI iz Maribora. Namen raziskave je bil narediti posnetek stanja na domačem trgu, kar bo zagotovo v korist vsem obstoječim ključnim in potencialnim ponudnikom, predvsem pa je dobra osnova za morebitne nadaljnje raziskave in vrednotenje napredka vpeljave SOA v prihodnje. Po predvidevanjih raziskovalne hiše Gartner Dataquest naj bi namreč do leta 2010 kar 80 odstotkov prihodkov s strani programske opreme prišlo iz produktov, temelječih na storitveno usmerjeni arhitekturi.
Na prvo neodvisno raziskavo pri nas, katere namen je bilo raziskati kako slovenska podjetja ocenjujejo pomen SOA, kaj so naredila doslej, kakšne so po njihovem glavne pridobitve in slabosti vpeljave, katere cilje želijo doseči z vpeljavo, kje se skrivajo pasti in kakšne načrte imajo v prihodnosti, se je odzvalo 178 anketiranih podjetij (64,5 % razvijalcev IT rešitev, 30 % organizacij z lastnim IT oddelkom in 5,5 % drugih organizacij). Slovenska podjetja v primerjavi s podjetji iz ZDA izkazujejo nekoliko manj izkušenj s konkretnimi SOA projekti, kar je posledica velikih razlik v obsegu finančnih sredstev, namenjenih informatiki, ki jih v ZDA namenijo vsaj za faktor 2-3 krat več kot v Sloveniji.
Še bolj očiten je razkorak med sredstvi, ki jih v Sloveniji in ZDA podjetja namenijo razvoju inovacij in novih storitev na področju informatike, kjer je razlika za faktor od 4-5 krat v prid ZDA. Izplen domačih podjetij je glede na vložena sredstva, relativno gledano, celo večji, seveda v relativnem smislu. Slovenska podjetja prav tako izkazujejo slabšo seznanjenost s ključnimi tehnologijami za kompozicijo poslovnih procesov (BPEL) in s storitvenimi vodili (ESB). Posledica tega je tudi manjša prednost tržnega deleža ključnih ponudnikov teh rešitev v Sloveniji v primerjavi z ZDA.
Najpomembnejša poslovna cilja vpeljave SOA sta izboljšana učinkovitost poslovnih procesov, hitrejša odzivnost na spremembe in boljša prilagodljivost poslovnih procesov, temelječih na odprtih arhitekturah in standardih. Ne glede na to na kateri platformi je namreč razvita storitvena arhitektura, ta ostane povezljiva in celo prenosljiva med ponudniki. Projekti vpeljave SOA so dolgoročni projekti, zato organizacije ne morejo pričakovati poslovnih koristi preden se IT oddelki ne bodo ustrezno izobrazili in izdelali načrtov vpeljave in implementacije SOA. Kot je danes že običaj v IT svetu, SOA ni zgolj tehnološki projekt, ampak vključuje tudi organizacijsko in poslovno komponento, meni nosilec projekta, izr. prof. dr. Jurič.
Obeti, ki jih prinaša arhitektura SOA pa so pomembni, saj lahko z njo poenostavimo povezovanje različnih informacijskih sistemov, s tem pa povečamo učinkovitost informatike in omogočimo znatne prihranke denarja ob hkratnem izboljšanju storitev, ki jih informatika ponuja. S tem SOA naslavlja tudi enega najpomembnejših splošnih ciljev informatike: nameniti več sredstev inovacijam in razvoju novih storitev, ne le vzdrževanju obstoječih aplikacij in sistemov. Sicer pa so na SOA Forumu, ki ga je organiziral Oracle Software, predstavniki družbe predstavili tudi strategijo z zbirko Oracle Fusion Middleware, ki je usmerjena v storitveno usmerjeno arhitekturo.
