Objavljeno: 16.4.2000 | Avtor: Uredništvo Monitorja

Shranjevanje podatkov na molekularni ravni

IBM meni, da bodo z novimi tehnologijami, razvitimi v lastnih laboratorijih, lahko uspeli doseči precej večjo zmogljivost pomnilniških naprav in vezij kakor pri današnjih izdelkih. Prva novost je nov proizvodni postopek, ki so ga poimenovali Millipede. Ta uporablja tehnologijo AMF (Atomic Force Microscopy), s katero naj bi bilo mogoče nekega dne doseči možnost shranjevanja podatkov na molekularni ali celo atomski ravni. Trenutno z novo tehnologijo dosegajo povezave z velikostjo med 30 in 40 nanometri, kar je bistveno manj od današnjih postopkov, vendar menijo, da se lahko spustijo še precej pod omenjeno mejo. Pri IBM-u menijo, da lahko tehnologija AMF že v nekaj letih omogoča zapisovanje tudi do 400 gigabitov na kvadratni palec. Novi postopek omogoča tudi izdelavo miniaturnih tiskanih vezij, velikih kot konica prsta, ki bodo kot nalašč za bodoče žepne računalnike in mobilne telefone.

Druga novost je nov kemični postopek, ki omogoča izdelavo precej manjših magnetnih delcev za magnetne premaze diskov. Nova kemična reakcija ima to prednost, da se magnetni delci samodejno uredijo, poleg tega pa so za polovico manjši in desetkrat bolj enakomerno veliki od doslej uporabljenih delcev, s katerimi so lani dosegli rekord pri shranjevanju podatkov -- 35,3 milijarde bitov na kvadratni palec. Pri IBM-u menijo, da bi lahko z novo snovjo dosegli tudi do 100-krat večjo gostoto zapisa podatkov kakor pri današnjih diskih. Končni cilj raziskovalcev pa je postopek, ki bi omogočal shranjevanje bitov na posameznih delcih in ne skupini delcev (danes okrog 1000).

http://www.research.ibm.com

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Polom Trumpove umetne inteligence v zdravstvu

    Avtomatizirano varčevanje na račun pacientov.

    Objavljeno: 28.9.2026 10:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Robotska riba deluje kot vohun

    Kitajci so ustvarili robota, ki popolno posnema ogroženo ribo.

    Objavljeno: 22.9.2026 06:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji