Raziskovalci razvili »DNA kaseto«, ki bi lahko shranila vse posnete pesmi v zgodovini
Znanstveniki so predstavili nov pristop k shranjevanju podatkov, pri katerem namesto silicijevih čipov uporabljajo DNK. Tehnologija, imenovana »DNA kaseta«, omogoča zapis in branje digitalnih vsebin na biološki osnovi in obeta izjemno gostoto ter dolgoživost shranjevanja. Po navedbah raziskovalne skupine bi na eno samo napravo teoretično lahko shranili vsako pesem, ki je bila kadarkoli posneta.
DNK velja za izjemno stabilen medij, saj lahko ostane nepoškodovana več tisoč let. V primerjavi s klasičnimi magnetnimi diski ali polprevodniškimi pomnilniki ima bistveno višjo gostoto – nekaj gramov DNK lahko shrani več podatkov kot celoten današnji podatkovni center. Po ocenah skoraj 450 Exabytov na gram. Raziskovalci so zato zasnovali sistem, ki podatke zapisuje v sintetične DNA fragmente in jih nato bere z uporabo posebnih nanopornih senzorjev. Kot so poudarili v članku, objavljenem v reviji Science Advances, jim je uspelo izdelati prototip naprave, ki v obliki »DNA kasete« združuje obe funkciji: zapisovanje in branje.
Vodja raziskave, George Church s Harvardske medicinske fakultete, je dejal, da gre za pomemben korak k praktični rabi. Cilj je bil razviti platformo, ki se lahko miniaturizira, avtomatizira in v prihodnosti uporablja za vsakodnevno shranjevanje podatkov. Tehnologija še ni pripravljena za množično uporabo, vendar prototip dokazuje, da je mogoče zasnovati delujočo napravo brez dragih in počasnih laboratorijskih postopkov, ki so doslej omejevali uporabo DNK pomnilnika.
Ena od ključnih prednosti je, da je DNK kot medij neodvisna od tehnoloških standardov, ki se hitro zastarajo. Medtem ko se digitalni formati in nosilci menjajo vsakih nekaj let, DNK ostaja univerzalen jezik življenja. Kot so zapisali avtorji, bi lahko s tem dosegli resnično dolgoročno arhiviranje človeške ustvarjalnosti. Ob tem pa priznavajo, da so trenutno glavne ovire hitrost zapisovanja in stroški sinteze DNK, ki so še vedno visoki.
Kljub omejitvam raziskava odpira vrata prihodnosti, v kateri bi lahko arhivi, knjižnice in celo posamezniki svoje zbirke shranjevali v obliki biološkega zapisa. Čeprav je do komercialne uporabe še daleč, novi preboj kaže, da DNK ne bo le nosilka genetske informacije, temveč tudi potencialni medij za digitalno dediščino človeštva.
