Prihaja kvantna kriptografija
Na Dunaju so vzpostavili posebno omrežje, kjer je prvič v praksi zaživel sistem s tako imenovanim kvantnim šifriranjem podatkov, ki zagotavlja tako rekoč stoodstotno varnost. Kvantna kriptografija temelji na zamisli, ki sta jo pred 25 leti predstavila Charles Bennett iz družbe IBM in Gilles Brassard iz univerze v Montrealu, ta pa temelji na Heisenbergovem principu nedoločenosti, po katerem ne moremo meriti kvantne informacije, brez da bi jo pri tem motili in s tem pustili sled.
Na Dunaju so teorijo pretvorili v prakso s tem, ko so povezali med sabo šest pisarn družbe Siemens, ki je prispevala klasične optične povezave. Te so opremili s posebnimi napravami, ki uspejo ključ vzpostavljen z nizom fotonov za dekodiranje podatkov posredovati in sprejemati na različnih lokacijah, pri čemer je zagotovljen način, kako lahko dekodirajo morebitne vdiralce. Vsakdo, ki bi prekinil ali poskušal odčitati tok fotonov, bi na samem toku pustil sled, ki bi jo na pravem ponoru lahko zaznali in ustrezno ukrepali.
V primeru dunajskega omrežja se povezava v tem primeru v trenutku prekine, tako da morebitni vdiralec sploh nima priložnosti prebrati podatke. V istem poizkusu so znanstveniki poskrbeli še za eno inovacijo. Različne lokacije so med sabo povezane z več navzkrižnimi povezavami, s čimer lahko dosežejo večjo zanesljivost delovanja omrežja tudi v primeru, če pride do izpada posameznega dela. Tovrstne rešitve iščejo predvsem finančne ustanove, ki lahko zaradi izpadov delovanja omrežij že v razmeroma kratkem času utrpijo zelo velike izgube.
Projekt sponzorira Evropska unija, za zdaj pa še ni načrtov za komercialno izrabo nove tehnologije. Pred znanstveniki je še kar nekaj izzivov, kot je denimo izgradnja sistema, ki bi znal dekodirati različne metode posredovanja kriptografskih ključev. Pri posredovanju informacij s fotoni je namreč več možnosti, kot so uporaba polarizacije svetlobe ali časovno kodiranje pulsov, ciljne naprave pa naj bi se v idealnem primeru znale prilagoditi različnim sistemom.
