Predstavitev procesorjev Cell
IBM, Sony in Toshiba so uradno predstavili podrobnosti arhitekture procesorjev Cell, ki jih nekateri imenujejo tudi >>super računalniki v enem čipu<<. Novi procesorji, ki so sad skupnega razvoja omejenih treh podjetij v zadnjih štirih letih, naj bi imeli zmogljivost, ki je kar okoli desetkrat večja od sodobnih procesorjev za osebne računalnike. Čeprav je doslej znano le to, da bodo procesorji Cell uporabljeni v naslednji generaciji igralnih konzol Sony PlayStation 3, je prav mogoče, da bodo po njih posegli tudi proizvajalci osebnih računalnikov in drugih elektronskih naprav. Zaradi zasnove, ki podpira strojno virtualizacijo, lahko procesorji poganjajo več operacijskih sistemov sočasno, arhitektura pa omogoča tako uporabo več jeder kot tudi visoke delovne takte.
Na konferenci Solid State Circuits Conference v San Franciscu je trojica partnerjev prikazala prototip, ki je vseboval eno 64-bitno jedro procesorja PowerPC in osem jeder za namensko rabo, ki jim avtorji pravijo sinergični procesni elementi (Synergistic Processing Elements; SPE). Po mnenju inženirjev bodo imeli v prihodnje procesorji Cell tudi tja do 32 namenskih jeder, kar bo omogočalo še večjo zmogljivost, brez posega v višje delovne takte in porabo energije. Prikazani procesor Cell ima kar 234 milijonov tranzistorjev, kar je največ doslej v posameznem procesorju. Frekvence so sicer tudi tu rekordno visoke, saj navajajo takte, ki že v prototipu presegajo 4,5 GHz, zgornja meja pa ni določena. Kljub temu prototipni procesor Cell porabi le okoli 30 wattov energije, kar je približno kot Intelov mobilni procesor Pentium M.
Je pa zato velikost jedra procesorjev Cell razmeroma velika - saj to meri 221 kvadratnih milimetrov, v primerjavi s 84 kvadratnimi milimetri pri procesorjih Pentium M. Glavno jedro PowerPC ima 32 KB prvonivojskega in 512 KB drugonivojskega pomnilnika, posamezno jedro SPE pa ima še lastni 256 KB velik predpomnilnik. Jedra so povezana med sabo s posebnim hitrim vodilom, ki omogoča hitro izmenjavo podatkov med procesnimi enotami. Tudi na področju povezave s perifernimi enotami je precej novega. Vodila so razvili v sodelovanju z družbo Rambus, ki je pripravil podporo za pomnilnike tipa XDR (Extereme Data Rate), zmožne prenosa podatkov pri taktih 3,2 GHz. Poleg tega so pri Rambusu pripravili tudi podporo za vhodno-izhodno vodilo FlexIO, ki omogoča prenos podatkov pri 6,4 GHz.
Glede na zgodnji prototip še ni znano, kdaj bodo procesorji Cell na voljo. Trenutni primerek je narejen v 90-nm tehnologiji, analitiki pa menijo, da bo velikoserijska proizvodnja možna šele tedaj, ko bodo proizvajalci obvladali 65-nm proizvodni proces. Avtorji si ob tem tudi obetajo, da bodo lahko zmanjšali velikost jeder in pocenili proizvodni proces. Pri pa Sonyu trdijo, da bodo izdelke s procesorji Cell začeli prodajati v prvi polovici leta 2006.
