Pravica do pozabe na internetu tudi za nemškega morilca

V Evropi pravica do pozabe, ki nam omogoča od Googla in drugih iskalnikov zahtevati umik osebnih podatkov iz javnih imenikov in iskalnih rezultatov, velja tudi za obsojene morilce, je razsodilo nemško ustavno sodišče.

Leta 1982 je 40-letni Nemec na ladji Apollonia na Karibih ubil dve osebi in jih več ranil, zaradi česar je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Po dvajsetih letih so ga izpustili, od takrat pa se je boril, da bi svojo preteklost odstranil z interneta. V prvi tožbi, ki jo je vložil leta 2009, je sodišče tri leta pozneje razsodilo, da pravica javnosti do obveščenosti v tem primeru prevlada nad njegovo pravico do zasebnosti.

Dve leti pozneje je Evropsko sodišče sprejelo interpretacijo, ki je de facto uveljavila pravico do pozabe. Google in ostali iskalniki so se proti njej intenzivno borili, tako da so letos septembra na sodišču izborili, da velja le za EU. V tujini torej lahko prikazujejo vse rezultate iskanja, tudi o Evropejcih. V Evropi pač ne.

In sedaj je nemško ustavno sodišče ugodilo pritožbi omenjenega morilca, ki želi, da njegov priimek zavoljo družine ne bi bil več povezan z umoroma. Sodišče je ugotovilo, da je to razumno, saj pravica javnosti do obveščenosti po tako dolgem času od umorov, ko je storilec že odslužil svojo kazen, izzveni. Zato je sodišče dovolilo pravico do pozabe. Sedaj lahko moški od Googla zahteva, da umakne povezave do člankov v Der Spieglu iz leta 1999, ki opisujejo umora. Enako lahko zahteva od Der Spiegla.

Nova razsodba pa vseeno ne pomeni, da se bo odslej vse po vrsti brisalo. Sodišče je jasno povedalo, da lahko časniki na internetu neomejeno objavljajo stare zgodbe in številke. Pravico do pozabe mora vsakdo zahtevati posebej, potem pa so odloča glede na vsak primer posebej.