Podatki morajo podpirati odločitve, ne zgolj nekaj prikazovati
Igor Smirnov, direktor podjetja Netica, d. o. o., je z nami spregovoril o tem, kako se je podjetje lotilo razvoja specializiranih BI-rešitev, ker ustreznih ni našlo na trgu.
Kaj bi slovenska podjetja morala vedeti o poslovnem obveščanju, pa ta hip večinoma (še) ne vedo?
Predvsem se ne zavedajo, kako dostopne so postale te rešitve. Glede na drugo programje so orodja BI praktično neverjetno poceni. Če so včasih te licence stale po nekaj tisoč evrov na uporabnika, so zdaj na voljo že za nekaj evrov na mesec na uporabnika. In jih velja uporabljati, saj se v podatkih skriva ogromno informacij in znanja, ki sicer večinoma ostane neopaženo. Sodobne BI-rešitve so pri tem ključne za prehod v digitalno organizacijo – takšno, ki je prilagodljiva in deluje agilno.
Katere analize pa naj podjetja opravljajo?
Vse, ki jim prinašajo dodano vrednost. Večina se jih ustavi pri vizualizaciji podatkov, a velja vrtati globlje, vključiti napredno analitiko (diagnostično, napovedno in predpisno) in najti povezave med podatki ter vzorce. Diagnostična analiza, recimo, ne pove zgolj, kaj se je zgodilo, temveč tudi, zakaj se je nekaj zgodilo. Z naprednimi orodji podjetja ne spremljajo zgolj ključnih kazalnikov (KPI), temveč odkrivajo vzroke za posamezne rezultate. Podjetja bi morala meriti na t. i. podatkovno pripovedništvo (angl. data storytelling). Podjetja, ki bodo znala iz svojih podatkov izluščiti znanje ter vzroke in posledice, bodo uspevala.
Kako se lotiti implementacije sistema in orodij BI?
V praksi se najbolje izkaže pristop z dedicirano interno ekipo s podporo vodstva, ki ima jasen cilj in pozna vrednost rešitve za uporabnike. Če si podjetje pomaga z zunanjim partnerjem, velja imeti dobro strateško in izvajalsko skupino, ki bo podjetje vodila k jasni definiciji, kaj so ključne poslovne potrebe po implementaciji BI, in podrobni analizi odločitev, ki jih bo BI podpiral. Potem bodo tudi naslednje faze razvoja bistveno lažje. Podjetja, ki bodo želela usvojiti napredne BI-rešitve in doseči še boljše rezultate, pa bodo vsekakor morala investirati v izobražen kader, kot so podatkovni analitiki in podatkovni znanstveniki.
Je integracija večji izziv od implementacije?
Viri podatkov se v podjetjih množijo veliko hitreje, kot nam jih uspe združevati in povezovati. Čedalje več je namenskih aplikacij za posamezne procese. Ti so velikokrat lahko v oblaku, podatki pa ostanejo v t. i. podatkovnih silosih. Integracija podatkov je pravzaprav najtežji korak pri izvedbi podatkovnih rešitev. Zahteva tesno sodelovanje, poglobljeno razumevanje delovanja različnih sistemov, zato vzame več časa in zahteva partnerja, ki je kompetenten in ima bogate izkušnje z integracijami različnih sistemov. V praksi integracija porabi 70 odstotkov časa razvoja BI-rešitve, včasih celo več.
Čeprav BI-orodij na trgu ne manjka, vi razvijate svoja ...
Drži. Sčasoma smo se namreč iz klasičnih BI-rešitev usmerili bolj v podatkovno analitiko in množične podatke, kar je pomenilo, da standardna orodja, ki ponujajo hiter razvoj BI-rešitev, niso bila več primerna. Če smo želeli pospešiti razvoj takih rešitev, smo morali zgraditi orodja, ki nam omogočajo, da lahko karseda hitro pridemo do končnih rešitev ter da so končni izdelki lahko večkrat uporabni in shranjeni v repozitoriju dobrih praks.
Česa niste našli pri drugih ponudnikih, da ste se odločili za ta korak?
Predvsem smo se osredotočili na integracijska orodja in podatkovne kataloge, saj menimo, da je tu primanjkljaj dobrih orodij največji. Pri t. i. ETL-orodjih smo pogrešali uporabniške akcije med samim izvajanjem procesa, kot sta validacija in verifikacija podatkov ali pa ročno združevanje podatkov v primerih, ko je strojno združevanje praktično nemogoče. Pogrešali smo tudi možnost razvoja naprednih vtičnikov do naprav in sistemov, ki niso iz sveta klasičnih zbirk podatkov ali pa za dostope uporabljajo zahtevnejše programerske pristope. Danes delamo skupne kataloge podatkov s poudarkom na bliskovito hitrem iskanju in vizualizaciji – uporabniki lahko podatke izvozijo v najljubši obliki – podatkovni ali grafični.
Svoje rešitve in znanje za zdaj ponujate predvsem v Sloveniji. Vas mika širitev na tuje trge – imate kakšne načrte zunaj naših meja?
Naše rešitve že zdaj uspešno tržimo poleg Slovenije tudi v naši bližnji okolici. Izpostavil bi večjo stranko iz Švice, ki je med vodilnimi farmacevtskimi koncerni in ji z našimi rešitvami uspešno pomagamo pri digitalizaciji posameznih procesov, predvsem v oddelkih razvoja in raziskav. V bližnji prihodnosti bomo začeli tudi aktivno trženje v Avstraliji in Oceaniji, saj smo našli partnerja, ki nam bo pomagal tako z vidika implementacij, marketinga in prodaje kot tudi naložb v razvoj. BI je nišna industrija, sploh na področju farmacije, kjer se želimo specializirati. Danes 80 odstotkov prihodkov ustvarimo doma ter 20 v tujini, naš cilj pa je, da v prihodnosti to razmerje obrnemo.
