Objavljeno: 28.3.2011 | Avtor: Uredništvo Monitorja

Iz našega arhiva: Od tržnice do železja

Brskalnik Google Chrome se razvija z neusmiljenim tempom in počasi prerašča tudi v čisto pravi operacijski sistem prihodnosti. Google je nedavno predstavil dve pomembni novosti, povezani z njim, spletno tržnico programov in prve prenosnike, ki za temeljno programsko opremo uporabljajo kodo projekta Chromium OS.

Google je tiho pripravljal lasten spletni brskalnik in ga na veliko presenečenje javnosti razkril svetu leta 2008 kot Google Chrome. Odtlej je nenehno v razvoju in izpopolnjevanju in zdaj že predstavlja ključni element prihajajočega operacijskega sistema za sodobne lahke odjemalce. Že od prve predstavitve Chroma je Google zagotavljal, da bodo zanj omogočili tudi razvoj uporabniških razširitev. Podrobnosti so počasi prihajale v javnost, podpora razširitvam pa je izšla v razvojni različici septembra 2009, decembra istega leta pa so razširitve postale uradno podprte in dokumentirane. Leto kasneje so razširitve, skupaj s temami in spletišči, postale del nove strategije popularizacije spletnih programov, ki jih Google ponuja skozi novo storitev, Chrome Web Store (chrome.google.com/webstore).

Chrome Web Store

Zamisel tržnice programov, ki jo je končnim uporabnikom nadvse uspešno predstavil Apple na svojem iPhonu, se hitro seli tudi k drugim ponudnikom programske opreme. Google jo želi izkoristiti za dvig ozaveščenosti in rabe spletnega programja, katerega izvajalno okolje je sodoben spletni brskalnik Chrome. Na tržnici programov, ki je izpostavljena na novo odprtem zavihku brskalnika Chrome s posebno rubriko na vrhu, najdemo različne spletne aplikacije, pa tudi razširitve in teme (preobleke) za brskalnik. Čeprav je večina spletnih programov na tržnici izpostavljena le kot nekoliko ozaljšani zaznamki oz. naslovi URL do znanih spletišč, bomo našli tudi nekatere poizkuse precej drugačnih, bolj bogatih spletnih izkušenj, kot je brezplačna spletna aplikacija za branje člankov časopisa New York Times.

Nadaljevanje članka si lahko preberete na sledeči povezavi:

http://www.monitor.si/clanek/id_3612/

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Polom Trumpove umetne inteligence v zdravstvu

    Avtomatizirano varčevanje na račun pacientov.

    Objavljeno: 28.9.2026 10:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Robotska riba deluje kot vohun

    Kitajci so ustvarili robota, ki popolno posnema ogroženo ribo.

    Objavljeno: 22.9.2026 06:00
  • Pozabljeni PIN ne bo več težava

    Dobrodošla sprememba v Googlovem operacijskem sistemu Android.

    Objavljeno: 23.9.2026 08:00
  • Uvodnik: RAMagedon

    Umetna inteligenca nam obljublja cenejše delo, njen račun za strojno opremo pa vse bolj plačujemo tudi tisti, ki bi radi samo nadgradili domači računalnik.

    Objavljeno: 29.9.2026 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Oktober 2026
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji