Objavljeno: 3.12.2001 | Avtor: Uredništvo Monitorja

MMS - nov zapis kratkih sporočil

Uspeh storitve kratkih sporočil (SMS) je izjemno presenetil vso industrijo mobilne telefonije, od proizvajalcev mobilne opreme, do operaterjev. Vendar pa ima SMS precej omejitev, zato so proizvajalci že predstavljali nadgradnje, ki omogočajo pošiljanje sporočil daljših od 160 znakov ter vključevanje grafike in zvoka. Pri tem je bila najuspešnejša Nokia s standardom Advanced Messaging, ostali proizvajalci pa so predstavili standard Enhanced Messaging System, ki pa se še ni najbolj prijel.

Osnovna prednost SMS-a je v tem, da storitev podpirajo aparati vseh proizvajalcev, zato uspeh novega sistema kratkih sporočil temelji prav na splošni podpori. Proizvajalci mobilnih naprav so se tako večji del leta dogovarjali o vzpostavitvi standarda Multimedia Messaging System (MMS), ki je sedaj končno na voljo. Prvi telefon, ki podpira MMS je Ericsson T68, ostali proizvajalci pa bodo najverjetneje kmalu sledili. Hkrati s novim aparatom je Ericsson tudi predstavil programsko opremo Mobile Messaging Center, s katero lahko operaterji omogočijo prejemanje sporočil MMS tudi uporabnikom, ki nimajo telefonov s podporo za MMS. Vsebine, ki jih tak telefon ne zmore pogledati, so njim dostopne preko spleta ali wapa.

Kaj pa MMS dejansko ponuja uporabnikom? Kratka sporočila bodo tako lahko vsebovala tudi grafične elemente, zvok in celo videozapis, mogoče pa jih bo pošiljati podobno kot elektronsko pošto, na več naslovov hkrati. Predstavniki industrije mobilne telefonije napovedujejo, da bo to naslednja velika stvar, vendar pa moramo uporabniki še preceniti koliko bo dejansko uporabna.

http://www.ericsson.com

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Polom Trumpove umetne inteligence v zdravstvu

    Avtomatizirano varčevanje na račun pacientov.

    Objavljeno: 28.9.2026 10:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Robotska riba deluje kot vohun

    Kitajci so ustvarili robota, ki popolno posnema ogroženo ribo.

    Objavljeno: 22.9.2026 06:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji