Manj zasebnosti, tudi digitalne

Vlada republike Slovenije je sprejela krizni zakon, ki »rešuje« tudi problem nadzora v času epidemije.

Kot ugotavlja Domen Savič, vodja projekta Etičen IT pri zavodu Državljan D, štirinajsti člen kriznega zakona slovenski policiji dovoljuje vrsto spornih prijemov, s katerimi lahko pripadniki slovenske policije kar sami od sebe (če ne gre drugače) na komunikacijske naprave posameznic in posameznikov nalagajo programsko opremo, ki jim zagotavlja informacijo o fizični lokaciji posameznice oziroma posameznika. Med drugim zakon policiji dovoljuje vstop v zasebno bivališče, uporabo nadzornih tehnologij za ugotavljanje identitete in druge postopke.

Ne gre samo za teorijo. Slovenska vojska je pod krinko pandemije že dostopala do podatkov posameznic in posameznikov, pri tem pa ni jasno, kdo jim je to dovolil. Še več – ugotavljanje kršitev v primerih, ko do državnih baz podatkov nepooblaščeno dostopajo različni državni akterji je izredno težavno, hkrati pa je skoraj nemogoče ugotoviti, s kakšnim razlogom oziroma namenom.

Nadalje je problem vseprisotne tehnologije in izredno velikega števila vira podatkov, ki jih lahko organi povezujejo med sabo v mrežo nadzora. Če se samo spomnimo problema policijskih metod biometričnega nadzora, za katerega se še danes ne ve, ali krši veljavno slovensko zakonodajo ali ne ter kaže tudi na brezzobost nadzornih organov, kot sta informacijski pooblaščenec in varuh človekovih pravic, si lahko predstavljamo, kako široki so lahko ukrepi policije pod sedanjim kriznim zakonom, za katerega strokovnjaki že opozarjajo, da je izredno nedorečen in širok.

Končno – čeprav trenutno še vedno živimo v demokratičnemu sistemu, ki ima tudi svoje nadzorne organe izvajalcev oblasti, lahko že danes slišimo svarila, da oblastniki varovalke ignorirajo. Tako je Informacijski pooblaščenec na laž postavil vladne predstavnike, ki so trdili, da je zasebnostno-invazivna zakonodaja »v največji meri usklajena z nadzorniki.«

Kot piše Delo, bo, če bo t. i. protikoronapaket sprejet v predlagani obliki, policija za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, lahko uporabila tudi pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe in zbiranje in obdelovanje podatkov. V ta namen pa bodo smeli dostopati tudi do bolj specifičnih osebnih podatkov, kot so podatki o osebnem zdravniku, ter podatkov iz odločbe, s katero je bila obolelemu odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena. Protokol za izvajanje teh pooblastil med ministrstvoma za notranje zadeve in zdravje ter NIJZ določi vlada s sklepom.