Ljudje bi za »moško« umetno inteligenco plačali več kot za »žensko«

Spolni predsodki se prenašajo celo na digitalne agente.

Raziskava Univerze v Limericku z naslovom »Človeku podoben in moški? Kako je oblikovanje pomočnikov umetne inteligence povezano z zaupanjem in denarno nagrado pri delu v navidezni resničnosti« razkriva, da ljudje spolne predsodke prenašajo tudi na interakcijo z digitalnimi agenti umetne inteligence. Raziskovalci so 189 udeležencev postavili v navidezno pisarniško okolje ter jim dodelili delovne naloge ob pomoči štirih različnih oblik umetne inteligence: klasičnega tekstovnega klepetalnika, namiznega robota ter dveh človeku podobnih avatarjev moškega in ženskega videza, poimenovanih Johan in Johanna, ki sta delovala na enakem modelu OpenAI GPT-4.

Udeleženci so po opravljenih nalogah ocenili delo pomočnikov ter imeli na voljo pravi denar za plačilo njihovega prispevka. Čeprav sta bila oba človeku podobna agenta ocenjena z visoko stopnjo zaupanja in sta prejela višja plačila kot robot ali klepetalnik, so tako moški kot ženski udeleženci ženskemu avatarju Johanni v povprečju namenili za 10 odstotkov nižje plačilo kot moškemu avatarju Johanu, čeprav sta bila njuna funkcionalnost in odzivanje popolnoma identična. Do razlike v vrednotenju je prišlo kljub temu, da so udeleženci v predhodnih pogovorih zatrjevali, da moških in ženskih podob umetne inteligence ne bi obravnavali različno.