LinuxWorld Expo -- San Jose 2000 (2.)
Letošnji LinuxWorld tudi ni razočaral z novostmi. Najpomembnejša brez dvoma prihaja iz tabora organizacije GNOME, ki je eden od avtorjev uporabniških vmesnikov za Linux. Na sejmu LinuxWorld Expo so skupaj z družbami Hewlett Packard in Sun oznanili, da bodo ustanovili fundacijo GNOME Foundation, da bi naredili skupni uporabniški vmesnik za operacijske sisteme Linux in Unix. HP in Sun sta že pristala, da bosta grafični vmesnik in del spodaj ležeče infrastrukture uporabila kot privzeti vmesnik za svoje operacijske sisteme HP-UX in Solaris. Po sedanjih načrtih že v začetku naslednjega leta. S to najavo je prvič za sisteme Unix in Linux prišlo do dogovora, ki ga podpirajo skoraj vsi pomembnejši proizvajalci. Fundacijo so namreč podprli še Compaq, Free Software Foundation, Gnumatic, Helix Code, Eazel, Object Management Group (OMG), IBM, Red Hat, Turbo Linux in VA Linux.
Rezultati dela v okviru znotraj nove fundacije bodo še naprej podpirale licence GPL, zastavljenih ciljev pa je več. Fundacija se bo ukvarjala tudi s povezovanjem grafičnega okolja s ključnimi uporabniškimi in sistemskimi programi. Tako naj bi uskladili združljivost s projektom odprte pisarne (OpenOffice.org), v okviru katerega bo Sun ponudil kodo za pisarniški paket StarOffice. Sun bo poleg tega sodeloval pri definiciji skupnih zapisov za podatke, ki bodo temeljili na standardu XML. Sodelovali bodo tudi s skupino Mozilla, ki skrbi za spletni brskalnik, temelj za brskalnike Netscape.
Poleg tega so si kot poglaviten cilj zadali nalogo, da okrepijo zanesljivost delovanja grafičnega sistema in olajšajo delo z operacijskim sistemom. V tem delu bo določilno delo družb Helix in Eazel, ki bosta novemu okolju prispevala pomembne gradnike (recimo orodje za delo z datotekami). Kot zadnji cilj fundacije pa navajajo pripravo vseh potrebnih tehnologij, da bi Linux skupaj z vmesnikom Gnome lahko brez težave deloval v bodočih internetnih terminalih in ne zgolj osebnih računalnikih. To je zelo pomemben cilj, saj podporniki pričakujejo, da bo v prihodnosti bistveno več internetnih terminalov kakor osebnih računalnikov.
Zdi se, da pri tem dogovoru vsi pridobijo, izgubijo pa alternative, v prvi vrsti grafično okolje KDE. Predstavniki te skupine so sicer bili na sejmu, vendar o različici KDE 2.0, ki naj bi predvidoma prišla na plan do konca leta, niso hoteli obširneje govoriti. Kljub temu KDE podpira še kar nekaj distributerjev Linuxa, kot sta Caldera in Corel.
Seveda pa je bilo na sejmu mogoče videti tudi precej zanimivih izdelkov. Debian je predstavil novo različico Debian 2.2, ki temelji na jedru 2.2.16. Nova različica vsebuje grafični namestitveni program, podporo za kartice PCMCIA, predvsem pa izboljšave pri uporabnosti. Tako lahko operacijski sistem posodobimo (vključno z jedrom) brez ponovnega zagona računalnika, podpira pa več jezikov in novi datotečni standard Linux FHS (File Hierarchy Standard). Nov operacijski sistem so predstavili tudi pri Corelu in sicer Corel Linux OS Second Edition, o katerem smo že pisali. Red Hat pospešeno pripravlja Red Hat Linux 7.0 (jedro 2.4), Caldera pa svojo različico Linuxa. Medtem ko o Red Hatu še ni podrobnosti, uporabniki lahko na Calderini strani preberejo in celo z nje prenesejo razvojno različico. Poleg novega jedra bo vključeno razvojno orodje za C/C++ (GCC), razvoja orodja za Javo (Sun Java2 SDK in Java HotSpot), novi uporabniški vmesnik KDE 2.0 in še nekaj novosti. Za končne podatke bo treba počakati do izida jedra.
Posebno poglavje zase je java v Linuxu. Doslej je Sun, številka ena za javo, Linux kot platformo nekoliko zapostavljal, kar se jim je zdaj žal vrnilo. Na sejmu so sicer iskali podpornike, vendar so se nekateri od teh že obrnili drugam. Inprise, eden ključnih razvijalcev razvojnih paketov, ki bo kmalu imel celoten spekter programskih prevajalnikov tudi na Linuxu, je oznanil, da so se za javo dogovorili z IBM-om. Inprise bo po dogovoru dobil pravico do uporabe razvojnega paketa IBM Developer Kit for Linux, paketa java 2 Technology Edition 1.3, navideznega stroja ter pravočasnega (just-in-time) prevajalnika za Javo 2 in še nekaterih drugih tehnologij. Dogovor velja seveda samo za Linux, saj bo Inprise za platformo Windows še vedno uporabljal Sunovo tehnologijo.
Sklenjenih je bilo tudi precej poslovnih dogovorov, vendar je zelo težko videti jasno sliko. Nemški proizvajalec SuSE bo v bodoče s svojo distribucijo Linuxa opremljal IBM-ove strežnike AS/400. S tem so kronali dosedanje dogovore, po katerih je IBM SuSE Linux uporabljal tudi v nekaterih sistemih PC (ThinkPad, NetVista in NetFinity) in RS/6000. Toda kaj, ko je IBM že sklenil podobne dogovore tudi z družbami Rad Hat in Turbo Linux. Nekaj podobnega je tudi pri družbi Dell, kjer pa je na prvem mestu Red Hat. Zdi se, da se veliki proizvajalci ne želijo vezati le na enega ponudnika in želijo ostati odprti.
Veliko je bilo govora o gručah. Skoraj vsi večji ponudniki so prikazali izdelke za povezave strežnikov Linux v gruče. HP ima tako MC/Service Guard, paket ki omogoča nadzor nad vozlišči v gruči strežnikov z Linuxom. IBM ponuja kombinacijo programske in strojne opreme, ki ji pravijo IBM Solution Series for Linux Clusters, omogoča pa priključitev do 64 strežnikov. Tudi SGI se je na to področje podal z izdelkom FailCheck, ki omogoča nemoteno delo ob izpadu posameznega strežnika. Škoda, da večina rešitve podpira le prenos delovanja na druge strežnike in le redki ponujajo vse prednosti gruč.
LinuxWorld je postregel tudi z nekaterimi lepimi zanimivostmi. Ena takih je prvi ročni računalnik z imenom VR3, ki so ga predstavili pri družbi Agenda Computing (http://www.agendacomputing.com). Ročni računalnik, ki po videzu spominja na podobne izdelke s sistemi Windows CE in PalmOS, temelji na 66 MHz procesorju MIPS, ima 8 MB dinamičen pomnilnik, 2 do 8 MB pomnilnik Flash in sivinski zaslon z ločljivostjo 160 × 240 pik. Predvidena sta tudi modem in zanimiva tipkovnica, ki omogoča uporabo ročnega računalnika kot priročnega prenosnika. Agenda Computing namerava začeti z dobavo računalnika VR3 oktobra, do tedaj pa bodo razvijalci imeli dovolj možnosti, da v VR3 prenesejo svoje programe.
Cena bo odvisno od modela: od 150 do 250 dolarjev. Sicer pa bo računalnik imel poleg Linuxa tudi nekaj pomožnih programov, kot so osebni organizator podatkov, odjemalec za elektronsko pošto, beležnico in še nekaj drugih programov. Podpiral bo tudi razpoznavo pisave, čeprav o tem še ni natančnejših podatkov. Agenda Computing je napovedala tudi ročni računalnik VR5, ki bo imel večji pomnilnik, kovinsko ohišje in akumulator namesto navadnih baterij. Vse skupaj za 300 dolarjev. Prisotna sta bila tudi dosedanja prototipa ročnih računalnikov z Linuxom, Samsung Yopy in Compaq iPaq, vendar za zdaj še ni načrtov, kdaj bosta v taki obliki naprodaj.
Linux torej nadaljuje svoj pohod na vrh. Po mnenju družbe IDC so lani med uporabniki kupili kar 1,3 milijona izvodov Linuxa, ki je na voljo v komercialnih distribucijah, pregleda nad celotnim trgom pa pravzaprav ni. Kljub temu je jasno, da je bil Linux drugi najbolj priljubljen omrežni operacijski sistem, za okoljem Windows NT, a pred Solarisom in Netwarom. Za naslednja leta mu pripisujejo vsaj 30 % letno rast, kar pomeni, da bo igral poglavitno vlogo.