Kanarčki, zaradi katerih lahko pristanete v zaporu
Moderna tehnologija je prinesla številna orodja za zaščito podatkov, od šifriranja do kompleksnejših metod. To pa ne pomeni, da dobri stari kanarčki niso več uporabni. Nasprotno, umetna inteligenca je njihovo uporabo še olajšala, kar so v praksi spoznali v Kanadi. Z analizo objavljenega dokumenta so ugotovili, kdo ga je razkril.
Provinca Alberta ima seznam volilnih upravičencev, v katerem so številni osebni podatki, med drugim imena in naslovi. Na spletni strani The Centurion Project se je pojavila kopija baze, za katero ni bilo jasno, od kod izvira. V Alberti je namreč več upravičenih deležnikov, ki imajo pravico pridobiti omenjeno bazo, a je ne smejo deliti naprej. Med njimi so tudi politične stranke.
Da bi lažje sledili pobeglim kopijam, provinca Alberta v vsako uradno kopijo baze doda nekaj fiktivnih vnosov (tako imenovanih kanarčkov), ki se med verzijami razlikujejo. Če kdo objavi celotno bazo, je takoj jasno, kopija katere uradne verzije je. V konkretnem primeru se je izkazalo, da gre za kopijo baze, ki jo je prejela republikanska stranka.
Podobne metode uporabljajo tudi drugod, kjer skušajo zaščititi dokumente. Ena izmed možnosti so odstavki v povzetkih (executive summary), ki so lahko oblikovani tako, da jih je mogoče med seboj menjati. Ker je razvrstitev veliko, lahko vsak prejemnik dobi svojo – in ko novinarji citirajo posamezne odstavke ali stavke, je iz vrstnega reda mogoče ugotoviti, kdo je bil njihov vir.
Z umetno inteligenco se razvijajo še naprednejše metode, denimo menjava posameznih besed s sopomenkami ali rahlo preoblikovanje stavkov brez spremembe pomena.
