Kako je DVK napačno preštevala ure
Včeraj je na družbenih omrežjih završalo, ker se prek interneta v zadnji uri ni dalo več vložiti zahtevkov za glasovanje iz tujine na prihajajočih volitvah v državni zbor, ki bodo 24. 4. 2022. Po zakonu morajo volivci to namero priglasiti 30 dni prej, torej se je rok iztekel 24. 3. 2022 ob 24:00:00. A že uro prej je sistem začel zavračati vloge.
Razlog ni bil razpad sistema zaradi preobremenitve niti kaj bolj zloveščega, temveč preprosta površnost pri programiranju. V računalnikih je čas zapisan kot univerzalni Unix čas, ki ima epoho 1. januarja 1970 ob 00:00:00 po univerzalnem času (UT), in raste z inkrementom 1 sekundo. V Windows pa je na primer epoha 1. januar 1601 ob 00:00:00 UT po gregorijanskem koledarju, inkrement pa 100 nanosekund. Vsak trenutek v času je torej zapisan s številko, ki podaja število inkrementov od začetka epohe.
In tako je Državna volilna komisija v svoj sistem datum volitev vnesla kot 24. 4. 2022 ob 00:00:00 po lokalnem času (GMT+2 za Slovenijo v poletnem času). Okno, v katerem je možno oddati vlogo za glasovanje iz tujine, pa so izračunali tako, da so od tega odšteli 30 dni (720 ur). Ker se bo 27. 3. ura prestavila z zimskega (GMT+1) na poletni čas (GMT+2), je 720 ur pred datumom volitev 24. 3. 2022 23:00:00 (po GMT+1, ki trenutno velja). In tako zadnjo uro ni bilo možno oddajati vlog. Državna volilna komisija je kasneje sporočila, da bo upoštevala tudi vloge, ki so bile neuspešno oddane v tej zadnji uri.
Zaplet kaže, kako težavno je lahko obravnavanje časa, če nismo previdni. Niso le prestopni dnevi, so še premiki ure, različni časovni pasovi, prestopne sekunde in podobno. Zato rokov, ki se merijo v dneh, ni pametno računati tako, da odštevamo večkratnike ur ali sekunde, saj lahko gre marsikaj narobe. Gledati je treba cele dneve.
