Objavljeno: 16.1.2000 | Avtor: Uredništvo Monitorja

JPEG 2000

Mednarodna organizacija International Standards Organization (ISO) je konec leta 1999 podala končno specifikacijo za nov slikovni standard z oznako JPEG 2000, ki obljublja močnejše stiskanje podatkov v digitalnih slikah brez bistvene izgube kakovosti posnetka. JPEG 2000, ki bo dobil uradno oznako ISO 15444, ko ga bodo potrdili (predvidoma leta 2001), omogoča stiskanje podatkov v razmerju kar 200:1, kar je precej bolje kakor pri dosedanjem zapisu JPEG. 3 MB veliko sliko bomo lahko stisnili na zgolj 19 KB, brez vidne izgube v kakovosti slike.

Velik napredek v stiskanju podatkov so dosegli z novim algoritmom, ki uporablja valčne (wavelet) pretvorbe namesto doslej uporabljene Fourierjeve pretvorbe. Valčki so zbirka kompleksnih funkcij, ki po svojih lastnostih spominjajo na sinusno valovanje, so pa časovno za razliko od teh omejeni -- od nič so znatno različni le v končnem območju. Slika valčka še najbolj spominja na utrip srca. Zadoščati morajo nekaterim matematičnim pogojem, značilno zanje pa je, da lahko z njihovo kombinacijo popolnoma opišemo signale (podobno kot pri Fourierjevi pretvorbi). Ker je valčkov zelo veliko različnih vrst, lahko z njimi opišemo zelo različne signale. Pri novem zapisu JPEG 2000 so znanstveniki precej časa posvetili iskanju "optimalnega vala" (mother wave; val, ki je značilen za določen signal), s čimer so dosegli zelo visoko stopnjo stiskanja in majhno izgubo vsebine.

Novi slikovni zapis tudi odpravlja eno glavnih pomanjkljivosti sedanjega standarda JPEG, kockasti učinek, povzročen z obdelavo slike v kvadrih velikosti 8 × 8 pik. LuraTech je namesto tega uporabil patentiran algoritem, podoben tistemu v snemalnih mehanizmih na satelitih, ki sliko obdela v enem koraku s "spiralno" analizo -- podobno kakor so podatki zapisani na ploščah CD. JPEG 2000 je bil narejen z družbo LuraTech, ki že ponuja razvojni komplet in programski kompresor slik z imenom LuraWave. Za razliko od dosedanjega zapisa JPEG bo JPEG 2000 sestavljen iz dveh delov. Osnovni del ne bo zahteval licenc za uporabo in bo omogočal enostavno stiskanje podatkov. V drugem delu pa naj bi s standardom omogočili posebne dodatke, ki bodo lahko brezplačni ali pa tudi ne. Med te dodatke sodi zmožnost uporabe več algoritmov znotraj iste slike, s čimer naj bi na primer bolj stisnili besedila in ohranili kakovostnejše črke, pa tudi dodatek, ki bo omogočal hranjenje več slik in animacij znotraj ene same datoteke. Po mnenju nekaterih naj bi JPEG 2000 predstavljal osnovo tudi za video zapise, ki bodo namestili današnje animirane GIF-e (spletna raba) pa tudi video zapise AVI in QuickTime. Prve izdelke s podporo za JPEG 2000 lahko pričakujemo že letos.

http://www.iso.ch

http://www.jpeg.org

http://www.luratech.com

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Amazonova drona, ki stražita dom in podjetja

    Podjetje Ring predstavilo letečo kamero in pametnega robota!

    Objavljeno: 11.11.2026 09:00
  • Podatkovni centri sprožili krizo tudi na bojišču v Ukrajini

    Nepričakovani tekmec ukrajinske vojske.

    Objavljeno: 12.11.2026 10:00
  • Euro-Office je prispel na namizja

    Evropska odprtokodna alternativa Microsoftovemu pisarniškemu paketu je dosegla nov mejnik. Potem ko je spletna zbirka Euro-Office kljub začetnim polemikam glede licenciranja in pogojev razcepa izvorne kode junija letos doživela stabilno izdajo, je Nextcloud zdaj uradno ponudil še težko pričakovano namizno aplikacijo Nextcloud Office Desktop. Brezplačni program pod licenco AGPL v3 prinaša orodja za urejanje besedil, preglednic, predstavitev in dokumentov PDF neposredno na računalnik.

    Objavljeno: 14.11.2026 | Teme: EU, odprta koda
  • Nemci lahko za igranje GTA VI vzamejo dopust

    Igričarji so našli genialno zakonsko luknjo!

    Objavljeno: 9.11.2026 09:00
  • Googlova umetna inteligenca v Mercedesovih tovarnah razvršča avtomobilske dele

    Ko je Google predstavil model Gemini Robotics 2.5, ki sodi med modele za strojni vid, jezik in upravljanje gibanja (vision-language-action), je imel za seboj že konkreten preizkus. V Mercedes-Benzovih tovarnah v Sindelfingnu in madžarskem Kecskemétu so namreč preizkusili humanoidne robote Apollo 2 ameriškega podjetja Apptronik, ki jih je upravljala Googlova umetna inteligenca.

    Objavljeno: 12.11.2026 07:00
  • Nvidijin šef je imel še eno izvenzakonsko razmerje, podjetje razmišlja o zamenjavi

    Nvidijin direktor Jensen Huang bi lahko že zelo kmalu izgubil svoj stolček. Po aferi z domnevno kitajsko vohunko so na dan pricurljale obtožbe o še eni aferi, to pot z zaposleno v podjetju. Upravni odbor zato razmišlja o zamenjavi direktorja. Delnice podjetja so po objavi teh informacij padle še za sedem odstotkov in so dosegle najnižje ravni v zadnjih 18 mesecih. Od vrha so oddaljene že za tretjino.

    Objavljeno: 12.11.2026 11:00

Arhiv

Najnovejša številka revije

November 2026 Prelistaj! Spletni nakup Arhiv številk
November 2026
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji