JPEG 2000
Mednarodna organizacija International Standards Organization (ISO) je konec leta 1999 podala končno specifikacijo za nov slikovni standard z oznako JPEG 2000, ki obljublja močnejše stiskanje podatkov v digitalnih slikah brez bistvene izgube kakovosti posnetka. JPEG 2000, ki bo dobil uradno oznako ISO 15444, ko ga bodo potrdili (predvidoma leta 2001), omogoča stiskanje podatkov v razmerju kar 200:1, kar je precej bolje kakor pri dosedanjem zapisu JPEG. 3 MB veliko sliko bomo lahko stisnili na zgolj 19 KB, brez vidne izgube v kakovosti slike.
Velik napredek v stiskanju podatkov so dosegli z novim algoritmom, ki uporablja valčne (wavelet) pretvorbe namesto doslej uporabljene Fourierjeve pretvorbe. Valčki so zbirka kompleksnih funkcij, ki po svojih lastnostih spominjajo na sinusno valovanje, so pa časovno za razliko od teh omejeni -- od nič so znatno različni le v končnem območju. Slika valčka še najbolj spominja na utrip srca. Zadoščati morajo nekaterim matematičnim pogojem, značilno zanje pa je, da lahko z njihovo kombinacijo popolnoma opišemo signale (podobno kot pri Fourierjevi pretvorbi). Ker je valčkov zelo veliko različnih vrst, lahko z njimi opišemo zelo različne signale. Pri novem zapisu JPEG 2000 so znanstveniki precej časa posvetili iskanju "optimalnega vala" (mother wave; val, ki je značilen za določen signal), s čimer so dosegli zelo visoko stopnjo stiskanja in majhno izgubo vsebine.
Novi slikovni zapis tudi odpravlja eno glavnih pomanjkljivosti sedanjega standarda JPEG, kockasti učinek, povzročen z obdelavo slike v kvadrih velikosti 8 × 8 pik. LuraTech je namesto tega uporabil patentiran algoritem, podoben tistemu v snemalnih mehanizmih na satelitih, ki sliko obdela v enem koraku s "spiralno" analizo -- podobno kakor so podatki zapisani na ploščah CD. JPEG 2000 je bil narejen z družbo LuraTech, ki že ponuja razvojni komplet in programski kompresor slik z imenom LuraWave. Za razliko od dosedanjega zapisa JPEG bo JPEG 2000 sestavljen iz dveh delov. Osnovni del ne bo zahteval licenc za uporabo in bo omogočal enostavno stiskanje podatkov. V drugem delu pa naj bi s standardom omogočili posebne dodatke, ki bodo lahko brezplačni ali pa tudi ne. Med te dodatke sodi zmožnost uporabe več algoritmov znotraj iste slike, s čimer naj bi na primer bolj stisnili besedila in ohranili kakovostnejše črke, pa tudi dodatek, ki bo omogočal hranjenje več slik in animacij znotraj ene same datoteke. Po mnenju nekaterih naj bi JPEG 2000 predstavljal osnovo tudi za video zapise, ki bodo namestili današnje animirane GIF-e (spletna raba) pa tudi video zapise AVI in QuickTime. Prve izdelke s podporo za JPEG 2000 lahko pričakujemo že letos.
