Objavljeno: 11.2.2000 | Avtor: Uredništvo Monitorja

Intel znižuje cene, a povečuje zastoje

Intel se je konec leta 1999 in v začetku leta 2000 znašel v ne preveč prijetnem položaju. Po eni strani se sooča z vse močnejšim tekmecem AMD, po drugi strani pa se bori z vse večjimi zastoji pri dobavi novih procesorjev.

Mnoge je zato presenetila novica, da je Intel znižal cene nekaterih procesorjev, in to kar dvakrat v istem tednu. Za 500 MHz procesor Pentium III s 100-megaherčnim vodilom je treba odšteti 216 dolarjev (prej 243), za model P III 533 s 133-megaherčnim vodilom pa 220 dolarjev (prej 332). Pentium III 500/100 FSB stane 274 dolarjev (prej 366), cena za Pentium III 600/100 znaša 327 dolarjev (prej 490), za model 650/100 pa 424 dolarjev (prej 602).

Toda še pred znižanjem cen je prišlo pri dobavi do resnih težav, zaradi česar je povsod mogoče zaslediti kronično pomanjkanje procesorjev, zlasti najhitrejših modelov. Zanimivo je, da je ponekod Intel zato partnerjem dal na voljo še neporabljene zaloge procesorjev Pentium II 400, kakor da bi s tem hoteli pomiriti nestrpnost kupcev. Pomanjkanje naj bi občutili predvsem v februarju in začetku marca, pozneje pa naj bi se stvari nekoliko bolj uredile, saj bo Intel medtem razširil svoje proizvodne zmogljivosti. Nedavno so kupili novo tovarno od družbe Rockwell, s katero naj bi vsaj delno povečali ponudbo.

Zastoj v dobavi pa vse bolj škoduje tudi Intelovim partnerjem. Po podjetju Gateway, se je nad neurejeno dobavo pritožil tudi eden najpomembnejših partnerjev, družba Dell, ki navaja kar 300 milijonov dolarjev izgubljene prodaje zaradi počasnejše dobave procesorjev. Dell je svoje delničarje zato že opozoril na morebitne negativne posledice pri poslovanju v tekočem četrtletju.

http://www.intel.com

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Polom Trumpove umetne inteligence v zdravstvu

    Avtomatizirano varčevanje na račun pacientov.

    Objavljeno: 28.9.2026 10:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Robotska riba deluje kot vohun

    Kitajci so ustvarili robota, ki popolno posnema ogroženo ribo.

    Objavljeno: 22.9.2026 06:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji