Evropske poslovne denarnice
Evropska komisija je predstavila novo pobudo, ki želi podjetjem v Evropski uniji zagotoviti digitalno orodje, tako imenovano »poslovno denarnico« (ang. Business Wallet), s katero bodo lahko poenostavila upravne postopke, identifikacijo in izmenjavo podatkov čez meje.
Z določitvijo predloga uredbe o vzpostavitvi tega novega digitalnega sistema Bruselj uvaja univerzalno orodje, ki bo podjetjem omogočalo enoten digitalni identifikator, prijavo, podpisovanje in časovno žigosanje dokumentov ter izmenjavo zanesljivih elektronskih potrdil, kot so licence in dovoljenja, pri čemer bo uporaba veljala po vsej uniji. Podjetja bodo lahko prek posredovanja podatkov varno komunicirala z javnimi upravami, dobavitelji in partnerji v vseh državah članicah.
Pobuda je del širšega digitalnega paketa, ki vključuje poenostavitev pravil o umetni inteligenci, kibernetski varnosti in podatkih, nastaja pa pod imenom Digital Omnibus. Ključni motiv je zmanjšanje administrativnih bremen, zlasti za mala in srednja podjetja, ki v EU predstavljajo več kot 99 % vseh gospodarskih subjektov.
Ocene Evropske komisije kažejo, da lahko uporaba poslovne denarnice podjetjem letno prihrani do 150 milijard evrov, do leta 2029 pa naj bi poenostavitveni ukrepi prinesli vsaj 5 milijard evrov prihranka. Prihranek naj bi bil za sektor malih in srednjih podjetij še izrazitejši, saj ta trenutne postopke ocenjujejo kot eno glavnih ovir za rast in čezmejno širitev.
Po predlagani uredbi bodo morale države članice in javni subjekti na vseh ravneh v dveh letih po uveljavitvi začeti podpirati poslovno denarnico, hkrati pa se bo razvijala tehnična arhitektura na podlagi že obstoječih sistemov za digitalne identitete. Implementacija bo zahtevala posodobitev informacijskih sistemov, uskladitev z novimi standardi in usposabljanje zaposlenih.
Čeprav pobuda prinaša velike koristi, bo njena uspešnost odvisna od tehnične izvedbe, meddržavne interoperabilnosti in stopnje sprejemanja med deležniki. V naslednjih mesecih bo zanimivo spremljati zakonodajni postopek in konkretno delo na nacionalni ravni, ko bodo države članice začele prilagajati svoje sisteme in predpise.
