Evropa namenja 1,2 milijarde evrov za razvoj evropskega oblaka
Evropska komisija bo zagotovila do 1,2 milijarde evrov javnih sredstev za projekt IPCEI Cloud in ob tem pričakuje dodatnih 1,4 milijarde evrov iz zasebnega sektorja. Finančna investicija naj bi bila uporabljena za spodbujanje lokalnih interesov v računalniškem sektorju, ki ga zdaj nadzirajo ameriški velikani.
IPCEI - CIS (Important Project of Common European Interest - Cloud Infrastructure and Services) je projekt, ki lahko po mnenju Evropske komisije predstavlja pomemben prispevek h gospodarski rasti, delovnim mestom, zelenemu in digitalnemu prehodu ter konkurenčnosti za industrijo in gospodarstvo Unije. Evropska Unija je na podoben način že podprla projekte, ki v vključujejo mikroelektroniko in baterije.
Javno financiranje bo zagotovilo sedem evropskih držav: Nemčija, Francija, Madžarska, Nizozemska, Italija, Poljska in Španija. Cilj projekta je izgradnja in povezava mreže podatkovnih centrov, ki bodo predstavljali osnovo za evropske storitve v oblaku, kjer danes prevladujejo AWS, Microsoft in Google. Ta trojica ima po zadnjih raziskavah v Evropi kar 72% trga.
Projekt pokriva procesne potrebe za obdelavo podatkov, ki vključuje tako storitve v oblaku (podatkovnih centrih), kot tudi na rešitve za tako imenovano robno (edge) računalništvo. Predvidena so štirji delovna področja. Prvo, imenovano »Cloud-Edge Continuum Infrastructure«, je namenjen razvoju vmesnikov za obstoječo infrastrukturo.
Drugi, "Cloud-Edge Capabilities," bo predstavil referenčno arhitekturo, ki bo omogočila povezovanje različnih ponudnikov. Projekt bo na primer ustvaril odprtokodno programsko opremo, ki bo podjetjem omogočila ustvarjanje zasebnih oblakov z integracijo virov iz različnih podatkovnih centrov.
Ostala delovna področja dela obsegajo razvoj naprednih orodja in storitve za pametno obdelavo podatkov in razvoj napredne aplikacije, ki bodo združevale posamezne rešitve v večje celote. Eden izmed temeljev bo referenčne arhitekture za infrastrukturo na robu oblaka podjetja SAP. Ta bo osnova za prihodnji razvoj programske opreme in predpogoj za vseevropsko robno infrastrukturo v oblaku.
Pričakuje se, da z zbranimi sredstvi ustvarjenih okoli 1000 delovnih mest na področju umetne inteligence, kibernetske varnosti, podatkov, oblaka in programskega inženiringa. Ko bo projekt dosegel fazo komercializacije, pričakujejo nadaljnjih 5000 novih delovnih mest.
Finančni vložek prinaša tudi določene pogoje za izvajalce. EU pričakuje, da bodo podjetja, ki bodo razvila skladno odprtokodno programsko opremo, vsem zainteresiranim strankam podelila permisivne licence brez omejitev. Poleg tega bodo morala dati na razpolago 20 odstotkov zmogljivosti sistemov. S tem bodo podjetja morala dejansko vrniti del državne pomoči. Projekt bo potekal od leta 2023 do 2031, vključenih pa je 19 podjetij, vključno z velikani SAP, Orange ter Deutsche Telecom.
