Digitalni razkorak držav srednje in centralne Evrope se povečuje

Objavljeno: 19.8.2019 14:00 | Teme: poslovanje, digitalne storitve, raziskave

Družba PricewaterhouseCoopers (PwC), ena od največjih revizijskih in svetovalnih hiš na svetu, je nedavno objavila zanimivo poročilo stopnji zrelosti digitalnega poslovanja in izzivih zasebnih podjetij v srednji in vzhodni Evropi (CEE). Raziskava, ki je vključila čez 600 podjetij iz 15 držav, je žal pokazala, da se digitalni razkorak držav CEE, kamor sodi tudi Slovenija, v primerjavi z razvitejšimi veča, podjetja pa zaradi tega ne morejo izkoristiti vseh svojih potencialov.

Družba PwC je celo izračunala, da podjetja v regiji zato izgubijo skupno 358 milijard evrov poslovnih priložnosti letno, kar predstavlja kar okoli 12% bruto nacionalnega prihodka. Ocene so narejene predvsem na podlagi razgovorov z direktorji podjetij v regiji, ki jih nato uparijo z podatki o investicijah in poslovnih rezultatih v različnih regijah sveta.

Sodeč po rezultatih raziskave je glavna težava v regiji CEE v pomanjkanju digitalnih kompetenc, predvsem na novejših tehnoloških področjih, kot je na primer umetna inteligenca. Direktorji opozarjajo, da jim primanjkujejo strokovnjaki, ki bi znali učinkovito nove tehnološke priložnosti prenesti v realnost posameznega podjetja.

V zadnjih letih je močno opazen trend, kjer najboljši kadri odhajajo na delovna mesta v države zahodne Evrope ali pa se zaposlujejo v predstavništva svetovnih multinacionalk, ki ponujajo atraktivne plače. Ta trend se zdaj že odraža v zmanjševanju konkurenčnosti podjetij v regiji.

Kljub vsemu managerji v regiji izražajo zmerni optimizem nad prihodnostjo, a so zelo previdni zaradi zaostrovanja razmer na svetovnem nivoju, kot so trgovinske vojne, negotovost v povezavi z izhodom Velike Britanije iz EU in globalno ohlajanje gospodarske rasti. To velja tudi za Slovenijo, kjer 40% anketiranih meni, da so stvari enake kot doslej, večina pa meni, da se poslovanje celo malce izboljšuje.

Podjetja v regiji CEE po drugi strani še naprej manj investirajo v digitalno transformacijo, kot podjetja na zahodu. Še vedno je 23% takih, ki vlagajo manj kot 1% svojih prihodkov, do 3% pa vlaga več kot polovica podjetij. Le slaba četrtina (23%) je takih, ki vlagajo več kot 5%, med tem, ko je denimo v Skandinaviji takih več kot 39%. Slovenija v tem kazalniku v regiji sicer prednjači s 31% podjetij, ki vlagajo več kot 5% v digitalizacijo.

Penetracija novih tehnologij je v regiji še vedno razmeroma nizka. Storitve v oblaku so relevantne za okoli 60% podjetij, a jih uporablja le 37% anketiranih. Digitalizacijo kar 68% vprašanih povezuje z avtomatizacijo procesov in uporabo tehnologij IoT, a jih danes nove tehnologije tu uporablja le okoli 31% anketrianih. Še večji je razkorak pri robotizaciji, kjer je relevantnost v regiji 47%, implementacija v praksi pa komaj 17%. Podobno je z umetno inteligenco, kjer je že razumevanje nizko (25% vprašanih to potrjuje), uporaba pa še toliko nižja (7%). Na zahodu so ti segmenti bistveno bolj prisotni v digitalizaciji poslovanja.

Sodeč po raziskavi se slovenska podjetja po eni strani relativno dobro kosajo izzivom, a so razumevanja in aktivnosti vodilnih še naprej nadvse konzervativne. To lepo kaže razpredelnica, ki prikazuje relevantnost osmih novih tehnologij (umetna inteligenca, nadgrajena resničnost, veriženje blokov, droni, naprave IoT, roboti, navidezna resničnost in 3D tsikanje) v posamezni državi CEE. Slovenija sploh ni prisotna med prvimi petimi državami v katerikoli od navedenih kategorij. Očitno v Sloveniji raje čakamo, da se vse zgodi najprej drugje.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki