Anthropic gre na borzo
Pet let po ustanovitvi gre na borzo Anthropic, ki so ga zagnali nekdanji sodelavci OpenAI. Rekordna prva javna ponudba kaže, koliko so vlagatelji pripravljeni staviti na umetno inteligenco, ki poleg odgovarjanja na vprašanja že prevzema večstopenjske naloge.

Aplikacija Claude z izbranim modelom Fable 5.2 na telefonu Google Pixel 10 Pro XL. Fotomontaža.
Z delnicami Anthropica naj bi 19. novembra na borzi Nasdaq začeli trgovati pod oznako ANT. Podjetje je določilo ponudbeno ceno 83 dolarjih za delnico, kar po izračunu BBC pomeni vrednotenje do približno 1.500 milijard dolarjev. Prva javna ponudba obsega 980 milijonov delnic v skupni vrednosti 81,3 milijarde dolarjev in je po obsegu presegla junijsko ponudbo družbe SpaceX. Od tega približno 79,4 milijarde dolarjev pred stroški pripade Anthropicu, preostanek pa dosedanjim delničarjem, ki prodajajo del svojih delnic.
Od klepeta do opravljanja nalog
Clauda lahko uporabljamo kot klepetalnik, podjetja pa plačujejo tudi za dostop do modelov iz lastnih aplikacij. Claude Code lahko v projektu poišče ustrezne datoteke, spremeni kodo in požene preizkuse. Cowork podobno zamisel prenaša na delo z dokumenti, preglednicami in drugimi datotekami. Iz posameznega odgovora je tako nastala storitev, ki lahko opravi več zaporednih korakov. Vsak korak zahteva računsko moč, zato je pri takih storitvah pomembno, koliko dela model opravi za ceno, ki jo je stranka pripravljena plačati.
V tretjem četrtletju je Anthropic po borznem prospektu ustvaril 17 milijard dolarjev prihodkov in imel 567 milijonov dolarjev izgube iz poslovanja. Hkrati mu v dvanajstih mesecih po koncu septembra zapade za približno 70,7 milijarde dolarjev pogodbenih obveznosti, skoraj v celoti povezanih z računsko močjo in infrastrukturo. Ti sistemi poganjajo tako učenje novih modelov kot vsakdanjo uporabo obstoječih. O prvem prospektu smo na Monitorju pisali že oktobra. Borzna kotacija bo vlagateljem dala rednejši vpogled v to, koliko Anthropic s temi storitvami zasluži in koliko ga stane njihovo zagotavljanje.
Od raziskovalcev OpenAI do spora s Pentagonom

Dario in Daniela Amodei, soustanovitelja Anthropica. Foto: Anthropic.
Anthropic je leta 2021 ustanovilo sedem nekdanjih sodelavcev OpenAI. Med njimi sta bila Dario Amodei, danes izvršni direktor, in njegova sestra Daniela Amodei, predsednica družbe. V novem podjetju so se posvetili razvoju modelov, katerih vedenje bi bilo lažje razumeti in usmerjati. Leta 2022 so predstavili Constitutional AI, metodo učenja, pri kateri model pri presoji odgovorov uporablja zapisana načela. Prvi Claude je sledil marca 2023, jeseni istega leta pa je Amazon postal vlagatelj in pomemben ponudnik računske infrastrukture. Februarja 2025 je Anthropic predstavil Claude Code, januarja 2026 pa še Cowork.
Kako daleč je Anthropic pripravljen iti pri omejevanju rabe svojih modelov, je pokazal spor s Pentagonom. Ameriško obrambno ministrstvo je zahtevalo pravico do uporabe Clauda za vse zakonite namene, vendar je Anthropic zavrnil dovoljenje za množični nadzor prebivalstva v ZDA in uporabo Clauda v povsem avtonomnem orožju. Pentagon je marca podjetje označil za tveganje v dobavni verigi, avgusta pa je zvezno sodišče v Kaliforniji pri presoji širših ukrepov večinoma pritrdilo Anthropicovim argumentom. Septembra pa je pritožbeno sodišče v Washingtonu v ločenem postopku potrdilo odločitev, s katero je Pentagon Claude izločil iz svoje dobavne verige.
Aprila je Anthropic pri modelu Claude Mythos Preview omejil dostop zaradi njegove sposobnosti odkrivanja programskih ranljivosti, ki bi jo lahko izkoristili tudi napadalci. V okviru projekta Glasswing ga je dal v uporabo izbranim organizacijam, med njimi Linux Foundation, Applu in Microsoftu, da bi ga uporabile za iskanje napak in zaščito programske opreme. Pred nekaj dnevi je podjetje predstavilo Fable 5.2 in Mythos 5.2, kjer je podlaga isti model. Fable je na voljo širšemu krogu uporabnikov z dodatnimi omejitvami, dostop do Mythosa pa je namenjen preverjenim varnostnim ekipam.
Ta razlika v dostopu je zdaj tudi del Anthropicovega poslovnega modela. Podjetje mora prepričati stranke, da se splača plačati za zmogljivejše modele, in se hkrati odločati, katere njihove zmožnosti lahko komu ponudi. Po načrtu iz prospekta bodo ustanovitelji ob uvrstitvi na borzo obdržali večino glasovalnih pravic pri večini delničarskih odločitev. S tem ohranijo tudi vpliv na odločitve, kakršni sta bili omejitev dostopa do Mythosa in zavrnitev pogojev Pentagona.







