ALS pacient z vsadkom znova govori in dela!
Znanstveniki z Univerze v Kaliforniji (UC Davis) so v sodelovanju s projektom BrainGate2 dosegli zgodovinski preboj na področju nevrotehnologije, ki popolnoma spreminja življenje pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS).
V študiji, objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nature Medicine, so predstavili zgodbo 47-letnega aktivista Caseyja Harrella, ki mu je bolezen pred leti odvzela glas in gibalne sposobnosti. Z uporabo eksperimentalnega možganskega vsadka, sestavljenega iz štirih drobnih čipov z 256 elektrodami, nameščenimi v center za govor, je Harrell v domačem okolju uspešno komuniciral skoraj dve leti. V tem času je brez pomoči raziskovalcev izrazil več kot 183.000 stavkov oziroma skoraj dva milijona besed s povprečno hitrostjo 56 besed na minuto, kar pomeni ogromen napredek v primerjavi s starejšimi in precej bolj okornimi asistenčnimi tehnologijami.
Ključna prednost nove tehnologije je njena stabilnost in popolna avtonomija pri vsakodnevni uporabi izven laboratorija. Napredni algoritmi umetne inteligence sproti analizirajo električne signale v možganih, ko Harrell poskuša izgovoriti določene besede, ter jih v realnem času pretvarjajo v besedilo. Sistem nato to besedilo prebere z umetno sintetiziranim glasom, ki je prilagojen tako, da zveni natanko kot Caseyjev naravni glas pred izbruhom bolezni. Med nadzorovanimi testi je naprava dosegla kar 99-odstotno natančnost prepoznave besed iz obsežnega besednjaka, sam uporabnik pa je več kot 92 odstotkov vseh stavkov v vsakdanjem življenju označil za povsem pravilne. Poleg govora vsadek Harrellu omogoča, da s pomočjo misli premika tudi kazalec na računalniškem zaslonu in izvaja klike.
Tehnološko napreden vsadek je Caseyju vrnil človeško dostojanstvo in mu omogočil, da znova aktivno opravlja svoje delo podnebnega aktivista s polnim delovnim časom, brska po spletu ter pošilja elektronsko pošto. Še pomembneje je, da se je lahko znova vključil v družinsko življenje, se šalil s prijatelji in se pogovarjal s svojo sedemletno hčerko, ki se njegovega pravega glasu sploh ni več spominjala. Za vzpostavitev sistema vsako jutro poskrbi njegova žena ali negovalec, ki kable iz vratu na lobanji preprosto poveže z računalnikom na premičnem vozičku, naprava pa nato brez težav deluje tudi do 12 ur neprekinjeno. Čeprav sistem zaradi žic še ni popolnoma prenosljiv, raziskovalci poudarjajo, da gre za ključno prelomnico, saj naprava dokazano deluje zanesljivo skozi daljše časovno obdobje v realnem svetu in utira pot do brezžičnih komercialnih različic, ki bodo v prihodnosti na voljo vsem bolnikom s podobnimi težavami.
