10 let Sunove jave
Sun je maja meseca leta 1995 predstavil programski jezik java, ki je v desetletju postal eden najbolj uspešnih jezikov in arhitektur v računalništvu. Java je bila že od začetka usmerjena kot programski jezik za bodoče internetne programe, njena raba pa se je danes razširila na zelo različne naprave, ki segajo od strežnikov do mobilnih telefonov. Po Sunovi ocenah ima danes javo ve ni ali drugačni obliki nameščenih 650 milijonov osebnih računalnikov, jezik in javanski navidezni stroji pa so zelo priljubljeni tudi v specializiranih napravah. Po ocenah naj bi denimo javo imelo vgrajenih okoli 825 milijonov pametnih kartic, kjer Sunovo okolje skrbi za varnost in procesiranje plačilnih in drugih varnostno občutljivih transakcij.
Javo kot programsko okolje danes uporablja čez 4,5 milijona razvijalcev, za strežbo pa obstaja danes že 22 programskih strežnikov različnih proizvajalcev, med katerimi so tudi Sunovi tekmeci, kot sta IBM in Red Hat. Na javini poti pa ni šlo vselej tako gladko, kot je moč razbrati iz zgornjih številk. Sun je že devetdesetih letih prišel v spor z Microsoftom, saj je ta kršil licenčne pravice z implementacijo lastnih dodatkov, zaradi česar sta se partnerja burn razšla. Lani je prišlo do poravnave in delne otoplitve odnosov, Microsoft pa je kot odgovor razvil svojo lastno alternativo, ki ji pravijo .NET. Sun je v zadnjih letih tudi predmet pogostih kritik iz strani odprtokodne skupnosti, saj doslej niso privolili, da bi java postala odprtkodni izdelek. Kljub temu so pri Sunu in v javanski skupnosti zelo optimistični glede prihodnosti, saj se java vse bolj uveljavlja kot vodilna platforma in ogrodje za poslovne informacijske sisteme.
