Na tokratnih nenehnih preizkusih smo preizkusili tri servirne pladnje in en telefon. Ali, če gledam s stališča našega urednika (in tudi Anžeta, ki sicer veliko piše o telefonih), tri telefone in eno majhno igračo. Obe stališči sta legitimni, kot bi rekel Anže.
»Vi ste strokovnjak za to področje. Povejte, ali naj to naredimo?«
»Ne, mislim, da to ne bi bilo najpametneje.«
»Hm ... Toda mi bi to kljub temu radi naredili.«
Poleg virusov, izsiljevalske kode in drugih nevšečnosti v digitalnem življenju na vsakogar preži nevarnost kraje identitete. Če smo se nekdaj smejali lahkovernim tujcem, ki so zasebne podatke brez slabe vesti zaupali elektronskemu naslovu (lažne) prsate plavolaske ali afriškega princa, ki mu je država odrekla gostoljubje, nam danes ni več do smeha. Tehnologija je napredovala in z njo so odrasli tudi zlikovci.
Šifriranje podatkov in komunikacij postaja tudi za navadne uporabnike nekaj vsakdanjega. V časih, ko do nas in naših naprav pelje množica na široko odprtih poti, tudi ne more biti drugače.
V vaših člankih redno prebiram, da se zgražate nad preoblekami telefonov z Androidom. Se da morda slišati tudi drugo mnenje?
V Monitorju redno odgovarjamo na vprašanja bralcev, v odgovorih pa največkrat uporabimo izraz »odvisno«. Kateri je najboljši prenosnik? Odvisno. Fotoaparat? Odvisno. Tiskalnik, telefon, grafična kartica? Odvisno. Kriterijev je veliko preveč, da bi se v nekem segmentu kar odločili za najboljšo napravo. Zato imamo različne razrede, v katere razvrstimo naprave, a kljub temu ima vsak uporabnik drugačne želje in potrebe.
V zadnjih letih smo se dodobra naposlušali zgodb in načrtov, ki omenjajo oblak in oblačne storitve. V poslovnem in potrošniškem svetu so nas preplavile rešitve, storitve in obljube.
Le redka podjetja imajo pogum, sredstva in tržni položaj, da lahko ustaljene smernice in celo standarde spreminjajo kar sama, včasih celo brez mnenja preostanka industrije. Pot, po kateri pridemo do največjih preskokov v znanosti in tehnologiji, je pogosto razmišljanje onkraj ustaljenih okvirjev.
V Monitorju redno preizkušamo tudi naprave, ki s »tehniko« nimajo nič drugega skupnega kot to, da se nekam povezujejo, v splet ali pa vsaj do telefona. Včasih je povezovanje smiselno, vedno večkrat pa kar samo sebi namen. Dobrodošli v internetu stvari.
Bralci se spreminjamo, bralne navade so drugačne, povprečen čas zbranosti bralca se krajša, internet je preplavljen z množico vedno krajših in vedno bolj grafično bogatih novic. Bralci v resnici ne beremo več, temveč le bežno zaznavamo naslove in podnaslove.
Zdi se mi, da se je internet razpasel prek vseh meja, da prodira prav v vse pore naše družbe. Sledi nam doma in na poti. Mar res ni druge poti?
V tokratni številki smo po nekaj mesecih zopet preizkusili nekaj več tiskalnikov, nekaj laserskih modelov in kar šest različnih brizgalnih.
Če je verjeti napovedim, bo letošnje leto v znamenju navidezne resničnosti, kjer naj bi prodali 10-krat več izdelkov kot lani.
Slovenija je zanimiva dežela, kjer te oglobijo, če ne vzameš računa ob poštenem plačilu, na največji piratski strani pa se vrtijo oglasi državnih podjetij. V sožitju s sivimi dobrinami živimo že od časa Napsterja, poslušamo najnovejšo glasbo, doma gledamo najboljše filme in na PCju vsak teden igramo drugo polevrskega stotaka vredno igro. Smejimo se zahodnim sosedom, ki za vse našteto plačujejo.
Umetna inteligenca (AI) je eno večjih razočaranj sodobne znanosti in tehnologije. Visoko leteči obeti minulega stoletja se še zdaleč niso uresničili. Kljub številnim apokaliptičnim hollywoodskim scenarijem je AI še vedno nezmožen res kakovostno prepoznati človeški glas ali bitje na drugi strani sobe.
Ali je za vedno manjšo branost pisnih medijev kriva vedno slabša kakovost teh medijev ali nasprotno, je v resnici klasično vprašanje o kokoši in jajcu. Dejstvo je, da žal zaradi obojega padajo tudi novinarski standardi.
Zdaj, ko so tudi v naše konce pripustili ameriški Netflix – je to končno začetek konca piratskega filmskega podzemlja? Bomo za vsebine naposled začeli plačevati tudi v tem delu sveta?
V tej številki si lahko preberete preizkus prenosnika Lenovo Thinkpad E560, ki lepo pokaže težave računalniške industrije. Z njim ni nič narobe, prej nasprotno, ponuja, kot bi rekel Anže, legitimen računalnik po razumni ceni. A je praktično enak kot lanski model istega cenovnega razpona. Ali predlanski. Ali še kak model prej.
Tempo razvoja je v računalniški industriji res peklenski. Nad tem sem načeloma navdušen, a vedno bolj dobivam občutek, da bi se lahko industrija kdaj pa kdaj tudi nekoliko ozrla nazaj. Namesto novih funkcionalnosti in zmogljivosti bi lahko izboljšali delovanje starih.
Sodobni uporabnik, kupec, stranka, komitent, skratka človek, ima v svojem življenju ponavadi premalo denarja in še manj časa. Vajen je, da ga ponudniki skrbno poslušajo, izdelek in storitev prilagodijo njegovim navadam ali pa so vsaj tako spoštljivi, da ga s storitvijo ne spravljajo ob pamet. Zato ker stranka seveda prinaša evre, če že ni kralj.
V prejšnjem Monitorju sem pisal o računalnikih, ki so povsod okoli nas, tudi v avtomobilih in avtomobilskih motorjih. Tokrat nadaljujem z računalniki, ki jih izdelovalci avtomobilov vgrajujejo v potniško kabino. Z eno besedo – katastrofa.
Tudi po tem, ko sem prebral prispevku o preizkušenih očalih za navidezno resničnost, ostajam zmeden – je kartonasti izdelek res dovolj dober ali naj posežem po resnejši napravi?
V tokratni številki smo preizkusili tri nadvse zanimive in dobre fotoaparate, a nobeden ni prav poceni, prej nasprotno.
Uber je v zadnjih letih postal prototip moderne delitvene ekonomije (angl. sharing economy).
Je 3D res mrtev ali se kljub vsemu skriva v oznaki VR? Tako kot smo že bili priča slabemu poznavanju osnov stereoskopije v 3D »evoluciji« prejšnjih let, se bo podoben scenarij očitno odvijal tudi v novem, virtualnem svetu. A s to razliko, da bo slabo počutje zaradi virtualnosti še bolj intenzivno!
Navdušenje nad računalniki in tehnologijo je najverjetneje razlog, da sploh berete te vrstice, pa tudi razlog, da te vrstice že 24 let sploh nastajajo. Kljub temu imam včasih občutek, da je to navdušenje že prešlo v odvisnost. Odvisnost nas posameznikov, pa tudi družbe, celo civilizacije.
Arhiv
Po avtorjih
