… šele, da bi z njim v hlačah kam sedli. Nenormalne mere prinesejo večjo težo, ta pa pomeni neudobnost pri telefoniranju, da ne omenjamo videza, ko smo videti kot piflar s televizorjem ob ušesu. Večji modeli pametnih telefonov so neuporabni tudi za številne postranske dejavnosti, ki jih uporabniki manjših naprav s pridom izkoriščamo. Kdor je poskusil z velikanom tekati, ve, o čem govorim. Če smo poleg običajnega telefona še ponosni lastnik tablice, glede na priljubljenost tabličnih računalnikov je velika verjetnost, da smo, resnično ne vidim, čemu bi kdo imel telefon, ki je večji od našega …
… topel sprejem si zasluži tudi doma. Računalnik s posodobljeno pisarniško programsko opremo nam prihrani marsikateri siv las. Odpadejo težave z nezdružljivostjo in otežkočenim sodelovanjem. Če smo novosti doslej ročno vpletali v delovni vsakdan, bo odslej zanje skrbel najbolj zaokrožen pisarniški paket na svetu.
Matej Šmid: Preskočite, še vedno
Nova Pisarna je zmogljivejša od prejšnje in prejšnjih, o tem ni kanca dvoma, vprašanje je le, ali vse to, kar prinaša, res potrebujete? Stavil bi, da ne, tako velja za vsaj 90 % uporabnikov. Office 2016 je oblikovno lepši, delo v Wordu in Excelu je …
… Kot kaže, so »storitve« v spletu vzcvetele, vedno več je takih, ki poskušajo v celoti prevzeti posel »pravim« programom in aplikacijam z osebnih računalnikov. Kaj menite o tem?
Matej Šmid: Splet ni bil narejen za aplikacije
Res je, spletne povezave, pa tudi procesorji, ki poganjajo JavaScript, so danes dovolj hitri, da je moč veliko »programov« realizirati v spletnem brskalniku. Eden prvih je to ugotovil Google s svojo spletno pisarno GoogleDocs. Ta je res dovolj zmogljiva za povprečnega uporabnika, pisanje besedil in urejanje enostavnih preglednic sta dovolj enostavna in praktična.
A res je …
… vmesnih prodajah (leta 2004 Aleš Železnik proda Medinet očetu Blažu Železniku oziroma Expo Biroju, leta 2005 Expo Biro proda Medinet podjetju Globtel d.o.o. v lasti Aleša Železnika) na koncu prodan družbi AMISCO NV iz Belgije, ki je v lasti finančnih skladov KBC Private Equity iz Belgije in Iris Capital iz Francije. Takoj ob nakupu je novi lastnik AMIS dokapitaliziral s 7,1 milijona evrov in letos še dodatno s 5,9 milijona evrov. Novi lastnik sicer podpira razvoj AMISa, vendar pa, kot kaže, nima tako močnega kapitalskega zaledja kot AMISov glavni konkurent T-2, ki je začel leta 2005 z …
… voljo. Odvisno od naše volje nas spoznava tudi z branjem elektronske pošte, obiskom družabnih omrežij in prek satelitskega sledenja slehernemu našemu gibu.
Menim, da so digitalni pomočniki že danes zelo uporabni, v prihodnosti pa bodo praktično nepogrešljivi. Porajajo se skrbi o zasebnosti, saj nas digitalni pomočnik kmalu pozna kot le malokdo. Priobčanje podrobnosti o naših navadah in potrebah je res voda na mlin podjetja, ki stoji za izbranim pametnjakovičem, in to srečnež brž izkoristi za kovanje še večjega dobička. A kljub temu menim, da si ni vredno beliti las. Navsezadnje je tudi …
… najemniki Telekomovega omrežja pač ne morejo resno konkurirati Telekomu.
AMIS (14 milijonov evrov prometa, 1,8 milijona evrov izgube) je po dokaj uspešnem poslovanju v preteklosti, ki se je začelo s prevzemom internetnih uporabnikov vsaj pol ducata partnerskih podjetij, lani prvič končal z izgubo. Izgubo 1,2 milijona evrov bi sicer imel že leta 2005, vendar ga je nepričakovano rešila zunajsodna poravnava s Telekomom 1,4 milijona evrov na račun Telekomovih zlorab, ki jih je leta 2004 ugotovil Urad za varstvo konkurence. Leta 2006 je večinski lastnik, Aleš Železnik, za dobrih 6 milijonov evrov …
… Po dolgem času smo znova preizkusili omrežni disk (NAS) za domačo uporabo in se spomnili večne dileme – oblak ali lastni strežnik? Je bolje vse imeti »v nogavici« pri sebi ali svoje digitalno življenje prepustiti tehnološkim velikanom iz Silicijeve doline?
Računalnik nekoga drugega
Matej Šmid
Seveda, dokler vse deluje, se ta naslov sliši skoraj tolažilno. Nekdo drug skrbi za diske, elektriko, posodobitve, požare v strežniških sobah in uporabnike, ki so pozabili geslo. Krasno. Pravzaprav idealno. Dokler se ne izkaže, da je ta »nekdo drug« tudi tisti, ki določa pravila, cene, pogoje uporabe, …
… Google je zagrizel v pametne ure, Apple menda tudi, če bo s prodajo res začel že drugo leto. Ali to pomeni, da smo pred novo »pametno« revolucijo?
Matej Šmid: Draga igrača
Od nekdaj se navdušujem nad tehničnimi novotarijami, zato verjetno ne bo slišati nenavadno, da sem bil nadvse navdušen tudi nad pametnimi urami. Zelo. Vsaj dokler sem o njih bral. O tem, kakšne so, kaj vse zmorejo, kakšne potenciale imajo. Sliši se več kot odlično, če le odmisliš ceno, ki je trenutno od polovico do celotne cene pametnega telefona.
Ko sem prijel v roke prvo pametno uro (bil je to I’m Watch), me je navdušenje …
… osredotočajo vsi izdelovalci, z družbo Apple vred. Nedavne zmožnosti, kjer lahko na zaslonu vidimo več programov hkrati (»multitasking«), prihod tablic z večjimi diagonalami in inovativni novi poslovni programi največjih izdelovalcev v sektorju nakazujejo, da čas za tablice tu šele prihaja.
Če upoštevamo vse to, hitro ugotovimo, da ne poteka bitka med tablicami in telefoni, temveč med tablicami in prenosniki. Ne smemo pozabiti na vse hibride, ki so v osnovi tablice z izbirno tipkovnico, ko in če jo potrebujemo. Dokler ne bomo imeli res učinkovitih digitalnih pomočnic (in to v vseh jezikih), …
… trg agresivno vstopil alternativni operater T-2 in je Telekom Slovenije kot odgovor na nastop T-2 konkurenčnim operaterjem "ponudil" eno roko pri skupnem trženju, medtem ko je v drugi "držal figo" - o tem smo pisali septembra 2007 v članku "Telekomov partnerski program - medvedja usluga?" Zahvaljujoč partnerskemu programu, sta dva operaterja, Sinfonika in Perftech, morala svoje uporabnike prepustiti Telekomu. APEK je bil sicer res ustanovljen že leta 2001 ob spremembi novele Zakona o telekomunikacijah (ZTel-1), vendar je trajalo kar nekaj let, preden mu je uspelo sprejete potrebne ukrepe in …
… V internetu berem, da so uspešnica spletne pretočne vsebine, kot so Netflix in podobne, pri nas pa oglasne vsebine polnijo prispevki o novostih s področja klasičnih televizijskih storitev. Smo res tako za časom ali lahko slednji dejansko nadomestijo pretočne novosti?
Matej Šmid: Tudi televizija ni več televizija
Klasična televizijska storitev je danes v resnici veliko več kot televizija, kot smo jo poznali še pred nekaj leti. Če smo včasih na televizijskem aparatu lahko spremenili le kanal, glasnost, svetlost in barve, lahko danes ob pomoči televizijskih krmilnikov, ki nam jih ob naročnini …
… an vpliv ima tudi v TS, kjer so trije člani uprave tesno povezani z njim. Številni vodstveni in strokovni kadri na nižjih ravneh TS prihajajo iz Iskratela ali so odvisni od njega. Z Iskratelom sodelujejo tudi nekdanji in sedanji člani nadzornega sveta.
Iskratel je zmeraj skrbno iskal zaveznike v politiki. Generalni direktor družbe, Andrej Polenec, se je na primer v kampanji za državnozborske volitve leta 2004 v javnosti pojavil ob Mateju Lahovniku, ki je v Kranju kandidiral na listi LDS in je danes eden najbolj izpostavljenih članov nove stranke Zares. Po volitvah, ko je bil Lahovnik še …
… politiki na Balkanu, aktivno sodelovanje z regulatorjem (APEK) pri strategiji regulatorne politike in izboljšanje odnosov s konkurenčnimi operaterji na podlagi ustvarjalnega dialoga. Za ustvarjalni dialog z operaterji smo že zadnjič ugotavljali, da se bo letos odvijal predvsem na sodiščih, na Uradu za varstvo konkurence in na Agenciji za elektronske komunikacije in pošto. Doslej je bil v dialogu še najbolj "ustvarjalen" mariborski AMIS, ki mu je konec lanskega leta uspela že druga poravnava s Telekomom. Medtem ko je v prvi dobil pičlih 1,4 milijona evrov (še preden je sploh vložil …
… Na začetku tega desetletja so lastniki "odslovili" nekaj menedžerjev največjih evropskih telekomunikacijskih družb, ker so z brezglavimi nakupi pretirano zadolžili družbe, ki so jim bile zaupane v upravljanje in jih spravili v velike izgube. To so bili Ron Sommer (Deutsche Telekom AG), Peter Bonfield (British Telecom Group Plc), Paul Smits (nizozemski Royal KPN NV) in Michael Bon (France Telecom SA). Vse kaže, da se je nekaj let pozneje z nastopom uprave Bojana Dremlja scenarij nakupov za vsako ceno začel dogajati tudi v Telekomu Slovenije ...
September 2010
Na začetku tega desetletja so …
… različice v različico utrjujejo obrambni zid pred morebitnimi oblegovalci. Aplikacije z mobilnih tržnic so preverjene, nameščanje neznanih pa privzeto onemogočeno. Najbolj boječi uporabniki imajo na voljo zmogljive antivirusne programe, čeprav težav z njimi ni toliko kakor na namiznih sistemih in pri spletnem bančništvu. Pametne telefone imamo ob sebi štiriindvajset ur na dan, zato so neznancem veliko težje dostopni od namiznih računalnikov in prenosnikov.
Matej Šmid: Ne pustimo se molsti!
Najprej očitno – da, možnost uporabe e-banke tudi z mobilnega telefona je super stvar. Ne nazadnje …
… h imamo dober občutek, saj za zabavo pošteno plačamo in podpiramo ustvarjalce, da nas bodo zabavali še naprej.
Netflix je za mesec dni na voljo brezplačno. V preizkusnem obdobju so nam dostopne vse vsebine na njem. Povsem dovolj, da užijemo marsikatero dobroto in se prepričamo, da je pretočna storitev res prava stvar. Samo eno slabo stran ima, ki je skupna vsem tujim storitvam in izdelkom. To je slovenščina. Risanke niso sinhronizirane, podnapisov v slovenščini ni. Za zdaj!
Matej Šmid: Še vedno nas imajo za »Balkance«
Berem zapis kolega na levi strani in se moram strinjati – sistem Netflix …
… Težko si predstavljam, da bi nekdo omejitve gibanja sprejel kot nekaj pozitivnega, navsezadnje smo ljudje socialna bitja, mar ne? Je mogoče, da so resni računalniški »piflarji« med lockdowni v resnici uživali?
Ampak res, zakaj ne bi bili doma?
Matej Šmid
Da, predstavljam si, da je v lockdownu popolnoma mogoče uživati, nenazadnje sem bil v zadnjih dveh koronskih letih tudi sam dokaj blizu »uživanja«. Saj se razumemo, nikakor nočem reči, da je virus, ki je povzročil milijone mrtvih, nekaj pozitivnega. Enako ne menim, da je bilo pozitivno dejstvo, da smo imeli mesece in mesece le delno delujoče …
So omrežja 5G res »ubijalec optike«, kot nas poskušajo prepričati oglasna sporočila? Ali je vseeno bolje ostati pri kablu oziroma optiki?
Alternativa v enostavnosti
Matej Šmid
Priznam, tudi meni tovrstna oglasna sporočila še vedno odzvanjajo v ušesih. Pred nekaj leti, ko so nas podjetja (in politiki!) še pripravljali na vstop mobilnih tehnologij pete generacije (5G), smo lahko dobili občutek, da bo to nekaj, kar bo še boljše od toplih žemljic. Da, to bo seveda hitrejši 4G, smo slišali, toda tudi
Berem, da se v tujini še vedno, in vedno bolj, zelo dobro prodajajo prenosniki Chromebook. Je vam jasno, zakaj, in ali bi jih priporočali tudi Slovencem?
Boris Šavc: Ima vse, kar potrebujemo
Vrvem četrtletju 2016 so prenosniki Chromebook v Združenih državah Amerike po prodaji prvič v zgodovini prehiteli Applove MacBooke. Računalniki z operacijskim sistemom Chrome OS so zgolj v treh mesecih našli dva milijona novih lastnikov. Chromebooki so zelo priljubljeni v šolstvu in pri manj zahtevnih uporab
High quality remote desktop software solution developed by a Slovenian company, XLAB, which we write regularly about, attracted our attention yet once more. We have reviewed their new mobile release ISL Light 3.0, which further expands its remote access and control abilities over Android mobile devices.
Matej Šmid
We can monitor vital information of the controlled mobile device’s system, CPU, RAM, storage, battery and network status.
When talking about “remote control”, what we really mean is “t
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.
