Pro et contra

Pro et contra
Objavljeno: 26.5.2015 | Avtor: Boris Šavc, Matej Šmid | Kategorija: Mnenja | Revija: Junij 2015

Opažam, da vedno več bank ponuja aplikacije za pametni telefon, s katerimi naj bi enostavneje opravljali bančne storitve kjerkoli. Kakšno je vaše mnenje o njih?

Boris Šavc: Aplikacija je prava rešitev

Po spletnem bančništvu, ki je povsem spremenilo vsakdanje navade slehernika, trka na velika vrata mobilno bančništvo. Gre za podaljšek spletnega bančništva, ki izkorišča opremljenost uporabnikov z mobilnimi napravami. Mobilno bančništvo je pravzaprav spletno bančništvo nove generacije. Nadgrajena izkušnja omogoča vpogled v stanje na odprtih računih, plačevanje položnic, naročilo dodatnih storitev, komunikacijo z bančnimi uslužbenci in še kaj bi se našlo. Banke se priročnosti mobilnih aplikacij zavedajo, zato uporabnikom povečini ponujajo upravljanje financ kjerkoli, kadarkoli in ne glede na operacijski sistem, na podlagi katerega deluje uporabnikova naprava.

Prednosti mobilnega bančništva je ogromno. Če aplikacija učinkovito izkorišča opremljenost telefona, med drugim ponuja iskanje bližnjih poslovalnic in bankomatov, opravi digitalno menjavo valut ter vgrajeno kamero olajša vnos položnic. Dobrodošla dodatna zmožnost so generatorji enkratnih gesel, ki nadomestijo fizične pripomočke pri delu s spletnim bančništvom. Mobilno bančništvo uporabniku prihrani precej časa, na voljo mu je vedno in povsod. Namesto čakanja v vrstah pred bančnim okencem ali ukvarjanja z zadnjimi posodobitvami izbranega spletnega brskalnika, nezdružljivostjo gradnikov Active X ter podaljševanjem certifikatov, srečnež le poboža ikono namenske mobilne aplikacije, vpiše preprosto številčno kodo in že ima dostop do težko prisluženega denarja.

Največji argument nasprotnikov mobilnega bančništva je pomanjkljiva varnost. Z njimi se ne strinjam. Programi za mobilno bančništvo so varni, aktiviramo jih osebno na banki. Prijavno kodo prejmemo ločeno, po elektronski pošti in s sporočilom SMS, tako da je možnost prevare tako rekoč nična. Pri delu z mobilno banko si lahko omislimo dodatna varovala v obliki dvostopenjskega preverjanja pristnosti ali potrjevanje plačil prek sporočil SMS. Za nameček se problema varnosti zavedajo tudi proizvajalci pametnih telefonov, ki v svoje izdelke vsakokrat, ko snujejo svež model, vdelajo dodatne pripomočke za odganjanje nepridipravov. Pridružujejo se jim razvijalci operacijskih sistemov. Varnostno najšibkejši med njimi, Android, ima številne mehanizme, med katerimi ne manjka niti odklepanje telefona s prepoznavo obraza, ki iz različice v različico utrjujejo obrambni zid pred morebitnimi oblegovalci. Aplikacije z mobilnih tržnic so preverjene, nameščanje neznanih pa privzeto onemogočeno. Najbolj boječi uporabniki imajo na voljo zmogljive antivirusne programe, čeprav težav z njimi ni toliko kakor na namiznih sistemih in pri spletnem bančništvu. Pametne telefone imamo ob sebi štiriindvajset ur na dan, zato so neznancem veliko težje dostopni od namiznih računalnikov in prenosnikov.

Matej Šmid: Ne pustimo se  molsti!

Najprej očitno – da, možnost uporabe e-banke tudi z mobilnega telefona je super stvar. Ne nazadnje najbrž ne bo dolgo, ko bodo naši telefoni v resnici zamenjali osebne računalnike, saj tudi po zmogljivostih niso več prav daleč. In če imamo tak »računalnik« stalno v žepu, neposredno povezanega v spletom, zakaj torej ne bi prek njega opravljali tudi bančnih poslov, kot smo tega vajeni na »starih« osebnih računalnikih?kKjerkoli, na potovanju, celo v tujini.

Drugo vprašanje pa je, ali za to res potrebujemo posebno aplikacijo? In tretje – ali je za uporabo te res nujno banki plačevati še dodatno mesečno pristojbino??

Na slednje bi bančni predstavniki najverjetneje odgovorili: »da, evro na evr, (marmorna) palača. Se strinjam, vendar, prosim, ne z mojim denarjem. Razvoj aplikacije zagotovo nekaj stane, o tem ne dvomim, prepričan pa sem, da stane veliko manj, kot je bilo v preteklih letih privarčevano n zapiranjea poslovalnic in skrajševanjea njihovega delovnegh čash, ko so nas bančniki preusmerjali v spletno bančništvo. Hej, v Avstriji bojda obstajajo celo banke, ki fizičnih poslovalnic sploh nimajo! Skratka – prepričan sem, da bi si banke lahko uporabo aplikacije privoščile tudi zastonj, sae že tako ii tako plačujemo za dostop do spletne banke, da o provizijah za položnice, ki si jih sami »naklikamo«, niti ne govorim.

Glede posebne bančne aplikacije pa – gre za podpiranje lenobe. Naše in bančnikov. Naše zato, ker je vsekakor bolj enostavno in zabavno na telefonu klikati po simpatično okrašeni in z animacijami ovešeni aplikacij, kot po navadni spletni strani. Funkcionalno je pa enako. In lenobe bančnikov zato, ker bi se v letu 2015 pač spodobilo, da bi bile vse spletne strani »odzivne« (angl. responsive), torej, da bi svoj vided prilagajale ločljivosti naprave. Tudi bančne spletne strani. Naenazadnje ni dolgo tega, kar je Google enostransko odločil, da bodo spletne strani, ki niso tako prilagojene, samodejno nižje rangirane v njegovih iskalnih rezultatih. In prav je naredil. Res pa je, da e-bančnikov to ne zanima, saj jih v iskalnikih tako ali tako ni.

Tako pa so današnje spletne strani e-bank (prav, priznam, preveril sem le Abanko in NLB) take, kot so bile pred leti, ko prilagajanje velikosti zaslona ni bilo prioriteta. Kar pomeni, da se da z njimi na tablici, ki ima širok zaslon, še nekako delati, na telefonu pa je to zelo mučno. Pa bi bilo potrebno tako malo – uporabniki bi na telefon namestili ustrezne certifikate, banka bi posodobila svoje spletne strani in vsa-bančna e-opravila bi lahko opravljali tudi brez posebnih mobilnih aplikacij.

Res pa je, da bi banka potem težje upravičila tisti dodaeni evro na mesec, ki ga edaj zahteva za uporabo aplikacije …

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentarji

c-mon | 16.7.2015 | 09:36

Jaz bi dal še en pro razlog, skeniranje položnic z vgrajeno kamero telefona (ok, tudi tablice)... Tole je v nekaterih app-ih na voljo (Abanka in NKBM imata, UniCredit nima, za ostale ne vem) in dejansko poenostavi življenje... Seveda bi isto lahko počeli tudi s s spletno aplikacijo, ampak se mi zdi, da je ralizacija tega v APP-u lažja in bolj elegantna za uporabnika...

Matjaž Klančar | 16.7.2015 | 09:38

Tudi res, da.

Boris Šavc | 16.7.2015 | 09:40

Tako res, da sem razlog tudi zapisal med argumenti ZA :)

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki