Pro et contra

Pro et contra
Objavljeno: 16.6.2015 | Avtor: Matej Šmid, Boris Šavc | Kategorija: Mnenja | Revija: Posebna 2015

Kot kaže, so »storitve« v spletu vzcvetele, vedno več je takih, ki poskušajo v celoti prevzeti posel »pravim« programom in aplikacijam z osebnih računalnikov. Kaj menite o tem?

Matej Šmid: Splet ni bil narejen za aplikacije

Res je, spletne povezave, pa tudi procesorji, ki poganjajo JavaScript, so danes dovolj hitri, da je moč veliko »programov« realizirati v spletnem brskalniku. Eden prvih je to ugotovil Google s svojo spletno pisarno GoogleDocs. Ta je res dovolj zmogljiva za povprečnega uporabnika, pisanje besedil in urejanje enostavnih preglednic sta dovolj enostavna in praktična.

A res je tudi to, da splet enostavno ni bil narejen za aplikacije in da je trenutno dogajanje na tem področju precej posiljeno. JavaScript se je izkazal za dovolj močno orodje za marsikaj, a zaenkrat ni videti, da bo kdaj v popolnosti nadomestil domorodno strojno kodo, kot jo izvajajo računalniki in mobilne naprave. Navsezadnje je že Steve Jobs nekoč menil, da bo iPhone dovolj dober tudi s spletnimi aplikacijami, pa si je zelo hitro premislil. Pa Microsoft – dejansko ima odlično spletno različico svoje Pisarne, in vendar naročnikom nanjo blagohotno »podarja« tudi tisto pravo, ki je pisana neposredno za Windows. Kajti slednja je neprimerno hitrejša, bolj okretna, z več vgrajenimi zmogljivostmi. Adobe – resda je že pred časom predstavil spletno različico programa Photoshop Express, pravega Photoshopa pa v splet vendarle ni spravil. Četudi celoten Adobejev poslovni model temelji na »oblaku«, sodelovanju, spletnih naročninah. In če bi današnji računalniki morda še bili dovolj hitri za spletno obdelavo fotografij, za obdelavo videa še dolgo ne bodo. Kdor se je kdaj ukvarjal z »urejevalnikom videa«, kot ga ponuja Youtube (pozor, avtor je veliki Google, ki načeloma zna s spletom!), mu je bilo hitro jasno, da to s pravim večsteznim urejanjem videa nima prav veliko zveze. Pri slednjem bi moral biti  podatkovni tok med odjemalcem in strežnikom enostavno tak, da ga današnje povezave ne zmorejo. Da o hitrosti prikazovanja grafičnih elementov v brskalniku ne govorimo.

Res pa je, da imajo spletne aplikacije, ko jih avtorjem vendarle uspe napisati, kar nekaj prednosti pred »stacionarnimi« programi. Če aplikacija teče na strežnikih (»v oblaku«), potem je moč zelo enostavno urediti shranjevanje, varnostne kopije in sodelovanje množice soavtorjev na istem dokumentu. Dejansko lahko dela začnemo na enem računalniku in dokončamo na drugem. Kjerkoli na svetu. In ker so trenutne spletne aplikacije dokaj nezahtevne, za to lahko uporabimo tudi manj zmogljiv računalnik, morebiti celo pametni telefon, če smo pri majhnem zaslonu nekoliko mazohistični.

Pa vendar, upal bi si staviti, da s še hitrejšimi računalniki in še hitrejšimi povezavami z leti stanje ne bo nič bolj v prid spletnim aplikacijam, kot je danes. Uporabniki bomo imeli še vedno na voljo izbiro – manj zmogljivosti in »spletnost« in polna zmogljivost in malce omejenosti. Tega pa smo tako ali tako že vajeni.

Boris Šavc: Vse kar potrebujem, je splet

Pri pregledu spletnih storitev sem ugotovil, da klasičnih aplikacij kmalu ne bom več potreboval. Pišem že danes pretežno v Googlovih Dokumentih, komuniciram na Facebooku in z elektronsko pošto Gmail, datoteke shranjujem v oblačno shrambo Dropbox, zabavam se s pretočnimi storitvami Rdio in Pickbox, za nameček pa uporabljam prenosnik Chromebook Pixel, ki namiznih programskih izdelkov praktično ne pozna. Kaj sploh še ostane zastarelim, okornim in strojno potratnim rešitvam, ki zasedajo disk domačega računalnika?

Bore malo, pravim jaz in iz dneva v dan številčnejša skupina uporabnikov, ki je spoznala prednosti spletnih aplikacij. Programi so nam dostopni vselej in od povsod. Četudi nas na počitnicah preseneti šefova želja, mu jo zlahka izpolnimo na poljubnem računalniku, tablici ali telefonu, le dostop do interneta potrebujemo. Če ga nimamo, nas bržčas tudi roka nadrejenega ne doseže. Tako početje na klasični način prav tako zahteva povezavo s spletom, obenem pa zahteva uporabo računalnika, pripravljenega za določeno opravilo. To pomeni, da moramo delo na dopustu predvideti vnaprej. Spletne storitve so neodvisne od operacijskega sistema in (delno) od naprav, ki jih danes mrgoli na vsakem koraku.

Spletne aplikacije krasi hiter razvoj in netežavno posodabljanje storitev. Klasične programe je treba nadgrajevati po posameznih odjemalcih, spletne storitve pa se posodobijo zgolj enkrat in takoj so vsi uporabniki deležni novitet ter priboljškov sveže različice programske opreme. Delo je navadno shranjeno v oblaku, odpade skrb za podatke in potreba po dodatnem varovanju shranjenega gradiva. Za varnost je dobro poskrbljeno. Tako večji kot manjši igralci na področju spletnih storitev si ne morejo privoščiti negativne reklame, ki bi jim jo zagotovila morebitna izpostavljenost uporabniških podatkov.

Programska oprema v spletu je povečini poenostavljena, a kljub temu zadošča zahtevam večine uporabnikov. Če naletimo na pretrd oreh, za vsakim spletnim paketom stoji širokogrudna spletna skupnost, vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Za delo ne potrebujemo superračunalnika, saj so oddaljeni strežniki tisti, ki opravijo večino dela. Ko/če se jim začne kolcati, skrbniki strojno opremo zlahka nadgradijo, tako da končni uporabnik zatikanja niti ne opazi. Na koncu ne smemo pozabiti še ene pomembne lastnosti spletnih programskih izdelkov: so bistveno cenejši kot namizni bratranci, obenem pa ponujajo bodisi okleščene zastonjske inačice storitve ali pa preizkusno obdobje, znotraj katerega popolnoma brezplačno izkusimo vso paleto njihovih čarov.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki