Nezadržno se bližajo zimske olimpijske igre v Sočiju, od katerih nas loči poldrugi mesec. Veliki dogodki v moderni dobi terjajo tudi dobro internetno povezljivost, zato je bil pri izgradnji olimpijske vasi v Sočiju eden izmed pomembnih aspektov tudi internetna povezava.
Časi telegrafa so pač nepreklicno minili in danes morajo novinarji in
Medtem, ko imamo v Ljubljani od lanskega leta na voljo zastonjski Wifi internet, ki je omejen s hitrostjo 512 Kb/s (60 minut na dan), so v San Franciscu glavno ulico (Market Street) pravkar opremili z Wifi polne hitrosti 50 Mb/s.
Projekt so najprej poskusili oddati AT&T in kasneje še enemu kabelskemu ponudniku, na koncu pa je mesto projek
Danes je izšla še zadnja letošnja številka revije Monitor, s katero smo nekoliko bolj pohiteli. V tej številki smo pripravili velik pregled najboljših letošnjih naprav. Opisali smo vse od najboljših prenosnikov, fotoaparatov in telefonov v različnih razredih pa do strojne opreme za zahtevnejše – procesorji, grafične kartice, itd.
Za tiste
Novi igralni konzoli Microsoft Xbox One in Sony Plastation 4 sta po svetu naleteli na odličen sprejem. Ali to pomeni, da bodo konzole počasi spet povozile PCje in postale ključen način igranja iger, kot so bile nekoč?
Boris Šavc: Nova era igričarstva
Izid nove generacije konzol, predvsem dveh največjih, Xbox One in Playstation 4, predstav
Slovenci imamo z internetom pravzaprav srečo, saj je že dolgo na voljo v večini domov in se hitrost povezav vztrajno veča. Tako veliko priključkov pripelje v domovanje več interneta, kot ga lahko uporabimo, in odvečno pasovno širino bi morali deliti z drugimi.
Lokacije več kot 300 odprtih točk po Sloveniji in širše
Zamisel odprtega domače
Doslej smo se posvečali razvoju iger za okolje Android. V dveh razsežnostih smo izdelali igro Space Invaders (Monitor, marec–september 2012), nato smo se posvetili razvoju grafično bolj dovršene različice igre Asteroids (Monitor, februar–november 2013). Igri smo dodali tretjo dimenzijo in bolj dovršen prikaz. S tokratnim vodnikom ne bomo
Tablice so revolucija. Ob slabših prodajnih rezultatih računalniške industrije nas njeni akterji na vsakem koraku skušajo prepričati, da so majhne prenosne škatle (praviloma) brez tipkovnice naslednja velika stvar, ki bo popolnoma spremenila način dela z računalniki. Če jim pri večini uporabnikov revolucija zares uspeva, pa ostaja eno pod
Živimo v dobi, ko tudi uporabniki ob pomoči digitalnih naprav ustvarjamo gore podatkov. Vsaj del si jih želimo ohraniti, saj predstavljajo naše delo ali zelo pomembne spomine. Verjeli ali ne, zob časa lahko načne tudi podatke, shranjene v digitalni obliki. Zato smo si v Monitorju ogledali, kaj storiti, da bodo naši podatki varno shranjeni
Panasonic je zadnja leta zelo dejaven na področju brezzrcalnih aparatov z izmenljivimi objektivi, njihova serija GX je namenjena zahtevnejšim amaterjem. Na preizkus smo dobili najnovejši model te serije, GX7, ki je naslednik prvega GX1 (kam so šla vmesna števila, ne vemo). Aparat je nekoliko manjši od zastavonoše GH3 (ki smo ga preizkusil
Nikon je po dobrih dveh letih predstavil naslednika modela D7000, nad katerim smo bili v času njegove predstavitve nadvse navdušeni. Po mrzlem novembrskem večernem sprehodu leta 2010 smo opazili, da je tipalo korak pred konkurenco razreda APS-C. Njegova konkurenčnost na trgu se je ohranila vse do datuma zamenjave in naloga novega D7100 je
Canonova serija S je na trgu že vrsto let in že od nekdaj je bila glede na svojo velikost postavljena med najzmogljivejše kompaktne aparate. Pri teh žepnih modelih je že od nekdaj poudarek na zmogljivi optiki, saj so že pred približno desetimi leti vanje vgradili širokokotni objektiv z 28 mm goriščnice. V tokratni model je vgrajen objekti
Novi Powershot G16 je v številnih pogledih nadvse napreden in kakovosten aparat, a v razredu naprednih kompaktnih aparatov divja pravi orkan tehnoloških posebnežev in različnih podrazredov. Zato je osvajanje src naprednih uporabnikov v tem razredu precej težka naloga. Sicer gre za Canonovo 12 inkarnacijo modela Powershot G, če izključimo
O brezzrcalnih fotoaparatih z izmenljivimi objektivi smo res veliko že pisali, pravzaprav smo preizkusili praktično vsakega, ki je do zdaj prišel na prodajne police. V zadnjem letu in pol so ti aparati postali zares dobri, vsaj v primerjavi z modeli DSLR. Začetne težave s počasnim ostrenjem so že premagali, tudi tipala so postala odlična.
Nazadnje smo se z zabavnimi elektronskimi igračkami pozabavali v prednovoletnem času kaka štiri leta nazaj. Takimi, ki v običajnih rubrikah naše revije morda ne najdejo mesta, ker so namenjene predvsem zabavi. V tem času se je marsikaj spremenilo, marsikaj pa je ostalo enako. Predvsem so se namnožili dodatki za mobilne telefone in tablice
Mi vemo. Prepričani smo, da novo leto prinaša nove izzive. Tudi v računalništvu. Zato smo pripravili Monitorjev nakupovalni vodnik za namizne in prenosne računalnike. Želimo namreč, da vstopite v leto 2014 tehnološko pripravljeni.
Izbiri ohišja navadno ne posvečamo pretirane pozornosti. Dražja ohišja so navadno tista, ki ponujajo večjo pr
V angleščini je v zadnjih letih ena najbolj strah vzbujajočih fraz 'An update is available', oziroma, prevedeno v slovenščino, popravek je na voljo. Računalnikarji praviloma prisežemo po popravkih in se zavedamo njihove pomembnosti, četudi nam vzamejo kar nekaj časa.
Pred nedavnim smo prejeli pismo bralca, ki očitno skrbi za več računalni
Pred kratkim smo v Monitorju preizkušali brezžične usmerjevalnike, ki iz leta v leto presenečajo z višjimi hitrostmi. Pri dometu domačih omrežij je vendarle videti bolj malo napredka, saj so še vedno podrejena zakonom fizike.
Med preizkušenimi usmerjevalniki je bilo le nekaj takih, ki so svoje omrežje lahko poslali tudi na našo najbolj
Dojemanje fotografij se je z digitalno fotografijo korenito spremenilo. Nekajkrat smo že opozarjali na nevarnost mačehovskega odnosa do digitalnih fotografij, ki životarijo razmetane po diskih in optičnih nosilcih, se razdajajo v spletu in izginjajo skupaj z okvarami naših računalnikov, ter svetovali izdelavo otipljivih kopij na fotografs
Priznamo, avtorji prispevkov v Monitorju smo z leti postali nekoliko razvajeni. V vseh teh letih smo videli kup zanimivih izdelkov, zato kar nekako pričakujemo, da bo vsak naslednji še boljši, zmogljivejši. Da nas bo ob pogledu nanj vrglo s stola, če se tako izrazimo. To seveda ne gre v nedogled, zato nam morate oprostiti, če smo nad spod
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.