Pro et contra
Novi igralni konzoli Microsoft Xbox One in Sony Plastation 4 sta po svetu naleteli na odličen sprejem. Ali to pomeni, da bodo konzole počasi spet povozile PCje in postale ključen način igranja iger, kot so bile nekoč?
Boris Šavc: Nova era igričarstva
Izid nove generacije konzol, predvsem dveh največjih, Xbox One in Playstation 4, predstavlja novo obdobje igričarstva. Če je preteklo desetletje minilo brez večjih pretresov, v znamenju nadaljevanj, zaznavanju gibanja in manjših, prek spleta ponujenih igralnih užitkov, bo bližnja prihodnost precej bolj razburkana. Zatišje je zaradi dolge življenjske dobe prejšnje generacije konzol trajalo najdlje doslej. Čeprav so jih računalniki po moči presegli že davno prej, je na njih uzrlo luč sveta kup zanimivih in privlačnih naslovov.
Navade igričarjev so se v vmesnem času precej spremenile. Če smo poprej največ dali na grafično podobo, se zdi, da nam je danes pomembnejša igralnost ali celo zgodba. V minulem obdobju so uspehe doživljali tudi neodvisni razvijalci, visokoletečih naslovov pa je, zaradi vedno večjih stroškov razvoja, iz leta v leto manj. Svoje so prispevali Nintendo z maziljenjem občasnih igralcev in mobilne naprave, ki so zbirko uporabnikov, ki igrajo, razširili do nepredstavljivih meja. Želje so druge. Danes si želimo predvsem novih izkušenj, naj bo to napredno zaznavanje skakanja pred kamero z Xboxa ali deljenje zaslona na PS4, in izdelovalci so nas pripravljeni uslišati.
Že omenjeni Nintendo je s konzolo Wii zastavil novo pot. Konzole niso le za otroke, odrasle igričarje in za dnevno sobo, temveč se z njimi igra mlado in staro, najdemo jih v domu starostnikov, telovadnici in še kje. Poleg igranja med drugim ponujajo ogled video vsebin, televizijo, poslušanje glasbe, pohajkovanje po spletu, udejstvovanje v družabnih omrežjih in branje elektronske pošte. Takoj, ko sedemo na kavč in dobimo v roke igralni plošček, nas uročijo s številnimi dejavnostmi, ki so nam vedno na dosegu roke.
Nova generacija konzol obvlada povezljivost s spletom. Na voljo so nam oblačne storitve za shranjevanje igralnih položajev znotraj posameznih naslovov, splet poskrbi za levji delež distribucije svežih iger, ki jih lahko igramo, medtem ko se šele prenašajo v napravo, v prihodnosti pa naj bi konzolam posodil celo nekaj strojne moči. Microsoft je namreč nakazal, da namerava določen del računskih operacij v zahtevnejših igrah izračunavati na svojih strežnikih in s tem razbremeniti lokalno konzolo.
Mobilne naprave so z dostopnostjo, brezplačno ali nizkocenovno zabavo na vsakem koraku nedvomno grožnja klasičnemu igričarstvu, a obenem zadovoljujejo nedeljske igralce. Drugi z igrami v krvi pa jih uporabljamo zgolj za sprotno gašenje igralne žeje, kljub temu pa stremimo po pravi potešitvi, ki jo lahko zagotovijo le namenske naprave za igranje. Morda so še najbolj na udaru prenosne konzole, ki zaradi visokih cen iger v primerjavi s pametnimi telefoni in tablicami počasi izgubljajo bitko. Nedvomno se bodo izdelovalci zdaj, ko so uspešno splavili večje sisteme, spet usmerili nanje in nedvomno izumili nekaj svežega, kot je storil Nintendo s 3D zaslonom brez očal ali Sony s povezljivostjo PS4 in Vite, ter izenačili razmerje moči v vojni.
Matej Šmid: Časi se spreminjajo
Igralne konzole so nekoč že morale priznati delni poraz, ko smo začeli igre igrati tudi na domačih računalniških mlinčkih. Svojo prednost so spet vzpostavile šele z zmogljivo strojno opremo, ki je zmogla grafične ukane, ki na osebnih računalnikih niso bile mogoče. Mehko premikajoče se igre, kot je bil legendarni Mario, na osebnih računalnikih enostavno niso tekle dovolj tekoče, da bi jih uporabniki vzljubili.
Dokler ni John Carmack iz iD Software izdelal igre Commander Keen, ki je zmogla natanko to – PC je spremenila v napravo, ki zmore poganjati igre, kot so jih dotlej zmogle le konzole. Še več, Commander Keen je bil zastonj, oz. so bila plačljiva le nadaljevanja. Igralni PC je bil rojen.
Vendar spet – le dokler niso konzole zavzele dovolj močne strojne opreme in zakorakale v svet 3D. Za resne igralce so postale igre na PCju le še igračke za otroke. Da, le dokler ni Johnu Carmacku iz »pisarniških« strojev PC spet uspelo iztisniti zadnjih atomov moči in jih pripraviti do tega, da so prikazovali kvazi 3D svet – rodil se je Doom. Ko so PCji osvojili strojno opremo 3D (grafične kartice) in je John s Quakom resno zakorakal v svet 3D, prednosti konzol enostavno ni bilo več. Ne nazadnje so začele prevzemati celo strojno opremo osebnih računalnikov.
Nato je svet konzol razburkal Nintendo s svojim Wiijem in interaktivnimi daljinci. In je korak naprej naredil še Microsoftov Kinect s prepoznavanjem gibanja igralca. Zdelo se je, da so konzole tokrat zadele terno in da jim PCji na tem področju ne morejo slediti.
In res jim niso, konkurenca je v resnici prišla s popolnoma druge strani – s tablicami in pametnimi telefoni. Takemu igranju, ki ga je revolucioniral Apple s svojim iPhonom (in iPodom Touch) in ki danes prevladuje tudi na androidnih napravah, smo rekli sprva»občasno igranje« (casual gaming), toda vse bolj kaže, da je veliko več kot to. Mobilne igre, ki so sprva spominjale na zgoraj omenjene stare platformske igre (Mario, Commander Keen), so hitro zapopadle nadvse zmogljivo 3D strojno opremo v današnjih telefonih in tablicah in jo sparile z množico tipal. Žiroskopi, ne nazadnje tudi GPS. 3D igre na mobilnih napravah so danes vizualno zelo blizu tistim, ki jih zmorejo konzole (te, mimogrede, še vedno in še bolj temeljijo na strojni opremo PCjev).
Za igranje iger na tablicah ni treba zasesti celotne dnevne sobe, igramo jih lahko kjerkoli in igramo jih lahko veliko. Igre so namreč zelo poceni, na platformi Android pa največkrat kar zastonj. Minili so časi, ko s(m)o igro igrali mesece in mesece, današnji svet je hitrejši, čas zbranosti (atention span) krajši in igre na mobilnih napravah temu le sledijo. Igra je zanimiva dan ali dva, nato si s tržnice naložimo novo.
Vrhunski (in starejši) igralci in navdušenci seveda še vedno prisegajo (tudi) na nove konzole, toda njihov čas se nezadržno izteka. Prihodnost je v mladini in igralnih napravah z lastnim zaslonom – tablicah.