Intelov nekdanji direktor: pozabili smo biti inženirji
V intervjuju za Financial Times je Intelov nekdanji direktor Pat Gelsinger odkrito govoril z novinarjem Michaelom Actonom in pojasnil, kako je vodil Intel, zakaj ga je moral zapustiti in kaj bo sledilo. Precej kritičen je bil do stanja v podjetju pred svojim prihodom, zaradi česar ga ni uspel revitalizirati tako hitro in občutno, kot je načrtoval. To ga je naposled tudi odneslo.
Gelsinger se je Intelu prvikrat pridružil s 24 leti, ko je vodil ekipo, ki je delala na enem izmed prvih mikroprocesorjev. Hitro je napredoval in leta 1993 z rosnimi 32 leti postal najmlajši podpredsednik v zgodovini. Tedaj je bil Intel v odličnem položaju, s proizvodnje pomnilnikov je presedlal na mikroprocesorje, v navezi z Microsoftom (Wintel) je obvladoval svet. Zdelo se je, da ga nikoli nič ne bo spodkopalo.
V podjetju je Gelsinger ostal do leta 2009, ko ga je Paul Otellini odslovil. Gelsinger trdi, da Otellini ni maral njegovega neposrednega pristopa in osredotočenosti na tehnologijo. Gelsinger je nadaljeval kariero v VMwaru, ki je podvojil svojo vrednost, Intelova zvezda pa je začela bledeti.
Ko se je Gelsinger leta 2021 vrnil v podjetje, je postavil ambiciozen načrt za njegovo prebuditev – marsikdo bi rekel, da preambiciozen. Smelo je zastavil 20-milijardno investicijo in gradnjo novih proizvodnih obratov. Intel je želel proizvajati čipe tudi za druga podjetja, podobno kot TSMC, a naročnikov ni bilo. Gelsinger je ugotovil, da je podjetje v izgubljenem desetletju premočno zaspalo, zaostanek je bil prevelik. TSMC je marširal dalje, Intel pa se je mučil s tehnologijo 18A. Pozabili smo, kako biti inženirji, je dejal.
Intel je bil tudi veliki prejemnik ameriških subvencij po zakonu iz leta 2022, zaradi česar je letos država postala desetinski lastnik podjetja. A Gelsinger, ki je močno lobiral za zakon, je hudo kritičen. Trajalo je več kot dve leti, da so prva izplačila pritekla. Sredstva so bila prepozna, trdi.
Današnja situacija na trgu umetne inteligence je podobna kot v časih Wintel, le da je to pot na mestu Intela Microsoft, na Microsoftovem mestu pa OpenAI. Utegne se zgoditi, da bo OpenAI zasenčil Microsoft, ki bo nudil le infrastrukturo, OpenAI pa intelektualno lastnino.
