Canon Powershot G5 X Mark II

Manjši kompaktni fotoaparati vse bolj izginjajo, saj so jih izpodrinili zmogljivi pametni telefoni, njihovo vlogo pa prevzemajo zmogljivi aparati, kakršen je tudi tokrat preizkušeni G5 X Mark II.

Večina nezahtevnih uporabnikov je namreč opustila idejo samostojnega fotoaparata, saj ti ne prinašajo več bistvenih prednosti pred omenjenimi telefoni, proizvajalci fotoaparatov pa se trudijo nagovarjati zahtevne uporabnike, ki imajo bolj specifične želje. Škoda, da so tudi cene vse bolj »zahtevne«.

Gre seveda za naslednika modela G5 X, tega smo preizkusili v začetku leta 2017. Pri takih nadaljevanjih se pogosto zgodi, da težko ločimo en model od drugega, a tokrat ni tako. Novi aparat je občutno manjši od svojega predhodnika, in to predvsem zaradi osrednje izbokline, v kateri je bil prej digitalni okular. Ta sicer ostaja, a se po novem skrije v ohišje in po potrebi izskoči, podobno kot bliskavica. Pri tem ga še približno centimeter izvlečemo iz ohišja.

Rešitev se dobro obnese. Menimo namreč, da so okularji pri manjših aparatih veliko manj uporabljani kot zasloni na zadnji strani, s tem pa so občutno privarčevali pri velikosti aparata. Kakovost okularja je sicer solidna, v uporabi je zaslon OLED. Aparat je pri tem izgubil vmesnik hot-shoe za zunanjo bliskavico (ima pa seveda vgrajeno).

Ohišje je zelo solidno, brez omembe vrednih posebnosti. Močno spominja na ohišje modelov G7 X Mk. 2 in Mk. 3, na voljo je nekaj kolesc in kup namenskih funkcijskih tipk. Na vrhu sta eden nad drugim kolesci za izbiro programa in prilagoditev osvetlitve – ta gre od –3 do +3 EV. Okoli objektiva je klasično kolesce za zum, ki mu lahko dodelimo tudi drugo funkcijo, denimo za nadzor zaslonke ali prilagoditev osvetlitve. Zum lahko namreč upravljamo tudi z nagibno tipko okoli prožilca. Zadaj je tudi kolesce, katerega robovi služijo kot funkcijske tipke. Tudi to je že vrsto let standardna rešitev, bi si pa morda želeli, da bi bil malenkost večji oziroma širši. Upravljalna shema je sicer dobra, sploh glede na razmeroma majhno ohišje, še najbolj koristen je kolešček za hitro spreminjanje osvetlitve. Omeniti velja zaslon, občutljiv na dotik, ki omogoča tudi nagib navzgor in navzdol – v zadnjem primeru jasno za selfije, a le, če aparat ni na stativu.

Pri fizičnih vmesnikih ni večjih presenečenj, pohvalimo lahko uporabo vmesnika USB-C, na žalost pa ni vhoda za zunanji mikrofon (to močno omeji uporabo za snemalce videa). Aparat uporablja kartice SD, podpira standard UHS-1. Vgrajeni sta brezžični povezavi Wi-Fi in bluetooth. Po besedah proizvajalca naj bi zdržal okoli 230 fotografij z enim polnjenjem akumulatorja, v praksi lahko sicer pričakujemo malo več, a vseeno je to bolj povprečna vzdržljivost.

Objektiv je glede na predhodnika še nekoliko izboljšan. Začne pri enako širokih 24 milimetrih, a gre tokrat do 120 – dvajset več kot pri predhodniku. Pri tem ostaja svetlobna jakost enaka – F1,8 pri širokem kotu in F2,8 v teleobmočju. Hitrost ostrenja je za ta razred kompaktnih aparatov solidna, tudi v nekoliko slabših pogojih, tudi sledenje objektom je dobro.

Tipalo je povsem novo, ponuja 20 milijonov pik, gre pa za tipalo z diagonalo enega palca. Ta velikost je postala standard pri zmogljivejših žepnih modelih. Taka tipala najdemo med drugim tudi v Sonyjevih serijah RX100 in RX10, v Panasonicovem TZ100 in še kje. V tem aparatu ponudi zelo dobre barve in dovolj malo šuma – vsaj tam do ISO 800, naprej pa že opazimo nekaj več programskega glajenja. Aparat seveda podpira fotografije v obliki RAW, kjer omenjeno glajenje ne pride v poštev in se lahko sami lotimo obdelave, a moramo priznati, da so razlike v zadnjih letih med konkurenti res zelo majhne. Dobra je tudi kakovost videa (v ločljivostih do 4K). Tu velja poudariti, da uporablja aparat celotno tipalo. Pri marsikaterem konkurentu se za video uporablja le izrez tipala, kar pomeni, da ni na voljo enako širokega kota kot pri fotografijah, a tu teh težav ni.

Novi G5 X Mark II prinaša v primerjavi s predhodnikom predvsem manjše ohišje pa tudi posodobljeno tipalo z malenkost manj šuma. Gre za odličen aparat, ki mu z uporabniškega gledišča res težko kaj očitamo. Upravljanje je (glede na velikost ohišja) solidno, kakovost izdelave tudi, fotografije (spet glede na velikost tipala) dobre. Žal pa s tem, ko podjetja merijo na zahtevne uporabnike, dvigujejo tudi cene. Za ta model v času pisanja želijo 949 evrov, kar je po našem mnenju preveč. Sicer so tudi bližnji konkurenti podobno dragi (Sonyjev RX100 Mark 6 stane praktično enako), a je na voljo še ogromno malenkost starejših modelov vseh večjih proizvajalcev, ki so po več sto evrov cenejši. Solidna izbira pa je tudi v razredu više, torej pri brezzrcalnih modelih, ki ponujajo še večje tipalo in zaradi menjave objektivov večjo fleksibilnost (a seveda tudi v večjem ohišju).

Canon Powershot G5 X Mark II

Razred: Zmogljivi.

Efektivna ločljivost tipala: 20 milijonov pik

Tehnične lastnosti: Objektiv 24–120 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 1,8–2,8; ostrenje 5 cm (makro)–neskončno; domet bliskavice 7 m; ISO: samodejno ali ročno (125–25.600).

Tehnična zmogljivost: 6

Kakovost fotografije: 9

Zasnova aparata: 8

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: 949 EUR

Za: Svetlobna prepustnost objektiva, velikost tipala, kakovost fotografij in videa, velikost in teža.

Proti: Cena.

Citat: Novi G5 X Mark II prinaša glede na predhodnika predvsem manjše ohišje, pa tudi posodobljeno tipalo z malenkost manj šuma.