Razviti umetno inteligenco se zdi precej težje, kot se je zdelo pred desetletji, ko smo jo začeli (pre)hitro kovati v zvezde. Morda tudi zato, ker še vedno ne razumemo povsem dobro, kako pravzaprav delujejo ljudje, njihovi možgani in razmišljanje. Toda v zadnjih letih se je razvoj močno okrepil; zdi se, da smo na pragu novega mejnika, ki mnoge navdušuje, a marsikoga tudi močno skrbi.
Pospeševalnik zagonskih podjetij Kickstarter zdaj poznamo že nekaj časa, a zanimanje za tako financiranje in podporo zanimivim zamislim ne pojenja. Prav nasprotno. Uspešni zgledi iz bližnje preteklosti so pritegnili še večjo množico podjetnikov, to pa pomeni, da je danes že težko ločiti zrno od plev, a na koncu je dobrega zrnja več kot dovolj. Obenem to ostaja eden najbolj neposrednih, učinkovitih in demokratičnih načinov preverjanja dejanskega zanimanja kupcev za dobre zamisli in izdelke.
ivimo v prelomnem času, ko že več kot polovico vseh poizvedb opravimo na mobilnih napravah. Google se je začel temu prilagajati in dramatično spreminja način iskanja. Namesto tipkanja ključnih besed in prebiranja zadetkov bomo v prihodnosti poizvedbe izvajali z glasom ali pritiskom na informacijo na zaslonu, o kateri želimo izvedeti več. V ozadju je jedro Knowledge Graph, najboljši zgled semantičnega iskalnika, ki zna besedam na zaslonu dodati pomen in kontekst. Rezultat? Povsem drugačna uporabniška izkušnja kot doslej.
Po tem, ko je prodaja pametnih telefonov leto za letom dosegala nove rekorde, se lahko upravičeno vprašamo, kdaj bo ta rast zastala. Zadnji prodajni podatki kažejo, da se to morda že dogaja. Četudi so telefoni še naprej z vsako generacijo zmogljivejši, se prodaja najboljših modelov strmo zmanjšuje. Z nekaterimi izjemami se prodajajo dobro le cenejši modeli. Če odmislimo Apple, ki je za zdaj nedotakljiv fenomen (do kdaj le?), je od izdelovalcev androidnih telefonov le Samsung objavil neznaten dobiček, vsi drugi imajo izgubo. Prav smešno je gledati, ko izdelovalci ob desetinah milijard prometa ustvarijo le kak milijonček dolarjev dobička. Poznavalci trdijo, da so razmere za mnoge že nevzdržne, tako da se obetajo precejšnje spremembe. Ali bodo telefoni sledili tablicam, katerih prodaja še naprej usiha?
Ko so se v preteklosti računalniška podjetja podala na področja, na katerih niso imela (dolgoletnih) izkušenj, se ti poizkusi navadno niso končali preveč uspešno. Kljub temu se to dogaja še naprej, pravzaprav celo še bolj intenzivno in s širšimi ambicijami. Poglejmo le Googlovo udejstvovanje na področju avtomobilov, robotike, medicine in telekomunikacij. Apple kot eden glavnih tekmecev očitno ne more ali ne želi stati križem rok. Poleti so pricurljale informacije, da se je dogovarjal z nemškim izdelovalcem BMW za dobavo ali partnerstvo pri električnih avtomobilih, ki bi bili osnova Applovim modelom za avtonomno vožnjo. Apple se menda tudi spogleduje z možnostjo, da bi postal ponudnik telekomunikacijskih storitev z odkupom prostih zmogljivosti omrežij v ZDA in Evropi. Novica, ki so jo v Applu, ki sicer govoric praviloma ne komentira, ostro uradno zanikali. V igri je prestiž, odločitve pa v teh primerih niso vselej najbolj racionalne.
Če bi sodili po tem, koliko velikani investirajo v tehnologijo navidezne resničnosti, to področje preprosto mora uspeti. Vodita Google in Facebook, a tudi Microsoft in Apple nista daleč zadaj. Preseneča predvsem Facebookov Oculus, ki še pred uradno predstavitvijo VR-predvajalnika Rift na veliko kupuje zanimive startupe, ki bodo omogočili povečati interes za navidezno resničnost. Nedavno so se okrepili z razvijalci za razpoznavo slik v navideznem svetu, prav tako tako pa tesno povezujejo navidezno resničnost z družabnimi omrežji. Če upoštevamo, da bo za resnično kakovostno izkušnjo VR treba nadgraditi ali zamenjati tako rekoč vse obstoječe računalnike, ni nič čudnega, če ob omembi navideznega sveta nihče ne želi ostati ravnodušen.
Za pametne telefone že lep čas ugotavljamo, da se lahko po zmogljivosti kosajo z namiznimi in s prenosnimi računalniki. Toda doslej še nihče ni vrgel svojega računalnika skozi okno v zameno za telefon. Vsaj do zdaj. Ena najbolj zanimivih novosti Microsoftove razvojne konference Build je bila demonstracija prototipnega telefona z okoljem Windows 10, ki je uporabljal tehnologijo Continuum. Če nanj priključimo tipkovnico, miško in zaslon (lahko tudi brezžično), se v hipu spremeni v skoraj znano namizno okolje Windows, vključno s podrobnimi, a ne povsem enakimi programi iz pisarne Office. Morda danes ni videti tako, toda ali utegne prav to zabiti klin v krsto, na kateri piše PC?
Na področju avtomobilizma je zmožnost samodejne ali napol samodejne vožnje eden najbolj vročih, nedvomno pa tudi najprestižnejših ciljev ta hip. Tehnologije, ki so v ozadju, se močno navezujejo na najmodernejše računalniške dosežke, zato ne preseneča, da se s tem področjem ukvarjata (vsaj) Apple in Google. Navdušenje, še posebej med razvijalci, vlada tudi zato, ker se s tem razkriva povsem novo področje za inovacije in zanimive zamisli. Zlasti za računalniško industrijo, ki je v rahli krizi. Nekateri, kot je Elon Musk, vodilni v Tesli, celo menijo, da bo zaradi tehnološkega napredka nekega dne lastnoročna vožnja postala prepovedana. Ljudje smo pač najmanj zanesljiv element v avtomobilu. Ali pač?
Microsoft je morda našel način, kako bi se lahko vrnil med glavne igralce na področju mobilnih naprav. Strategija, kot kaže, zajema več dejavnikov, ki počasi curljajo v javnost. Najbolj preseneča namig, da se ukvarjajo s prilagoditvijo Windows 10 za telefone z Androidom. Tako bi imeli uporabniki prosto izbiro, kateri operacijski sistem si bodo namestili. Na Kitajskem to že prezkušajo z družbo Xiaomi. Prav tako nenavadna je napoved, da bodo digitalno pomočnico Cortano, biser iz okolja Windows Phone, očitno ponudili tudi na platformah iOS in Android. Menda v različici s precej več umetne inteligence, ki bo med drugim znala »razumeti« elektronsko pošto in vnaprej predvideti uporabnikove potrebe in obveznosti. Po slabem letu dni je to skoraj popoln zasuk v strategiji podjetja iz Redmonda, vsaj glede na prejšnje vodstvo. Potemtakem njihova lastna strojna oprema spet visi v zraku.
Pojem navidezne resničnosti, pri kateri so naša čutila stimulirana z računalniško generiranimi posnetki in posnemajo resnično okolje, ni nič novega, a v teh časih doživlja nov preporod. Predvsem po zaslugi nove generacije strojnih prikazovalnikov, ki jih pripravljajo tudi največji ponudniki, kot so Microsoft, Samsung, Sony, Google in celo Facebook. Če odmislimo računalniške igre, ki so naravni kandidat za platformo VR, druge vsebine še niso povsem nared, a prototipi obljubljajo pravcati razcvet in številne možnosti rabe. Toda, ali je VR resnično televizija prihodnosti ali pa le še ena tehnološka poslastica, ki vznikne in brž spet ponikne, tako kot že premnoge v preteklih letih?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
