Kakšna orodja potrebujejo sodobni izumitelji?
Programska oprema CAD je v zadnjih desetletjih prehodila dolgo pot. Iz 2D modeliranja je preskočila v 3D modeliranje in nič ni opaziti znakov zaustavljanja.
Programska oprema CAD je v zadnjih desetletjih prehodila dolgo pot. Iz 2D modeliranja je preskočila v 3D modeliranje in nič ni opaziti znakov zaustavljanja.
Kratica 3D ni osvojila le računalniških iger, televizorjev in inženirskih orodij, udomačila se je tudi med tiskalniki. Ti v praksi uresničujejo hitrejši in kreativnejši razvoj novih izdelkov, prava bitka pa se odvija na področju rabe in razvoja materialov zanje.
Danes se nobeno resno podjetje ne loteva razvoja izdelkov brez uporabe programske opreme. Slednja je postala nepogrešljiv del procesa inoviranja, saj inovatorjem pomaga vizualizirati in simulirati nove izdelke.
Meroslovje oziroma urejena merilna tehnika je danes predpogoj za zagotavljanje kakovosti v industriji.
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je dolgoročno edina smotrna izbira, če želimo doseči čistejši planet in nižje stroške energije. Jeziček na tehtnici pa bodo baterije oziroma možnost hrambe energije, saj veter in sonce za razliko od vode nista stalno na voljo.
Digitalna preobrazba je podobno kot industrijske revolucije pred njo poskrbela tudi za korenite spremembe v industriji – proizvodnje po svetu se pospešeno digitalizirajo.
Izraz vitka proizvodnja bo kmalu star tri desetletja. V tem času je postalo jasno, da metode in razmišljanja, ki jih je ubral japonski izdelovalec vozil, učinkovito delujejo še kje drugje, ne le v avtomobilskih tovarnah. Toyoto so kopirali oziroma poskušali kopirati v proizvodnih podjetjih po vsem svetu, povsod tam, kjer so želeli zvečati produktivnost in kakovost. Ponekod so v konceptu vitke proizvodnje videli priložnost za urejanje drugih področij, kot so varnost, hitrost, stroški in celo morala zaposlenih.
Je vaše poslovanje pripravljeno na selitev v računalniški oblak? Ta novi »virtualni« svet obljublja nižje stroške, višjo produktivnost, praktično neomejeno skalabilnost in še marsikaj drugega. A kdor se poda na pot v oblake brez dobrega načrta, utegne biti razočaran.
Računalništvo v oblaku je v poslovnih okoljih skoraj lastnoročno sprožil »napredni knjigarnar« Amazon, ko je leta 2006 podjetjem ponudil, da na njegovi zgledno urejeni infrastrukturi IT hranijo in obdelujejo podatke. Kot storitev. Lani je z oblačnimi storitvami Amazon ustvaril več kot 14 milijard dolarjev prihodkov – ob zdravih zaslužkih, kakopak. Računalništvo v oblaku se torej splača – ne le ponudnikom, temveč tudi uporabnikom oblačnih storitev, drugače ne bi bilo tako zelo razširjeno.
Hitrost razvoja in inoviranja v industriji programske opreme je tako velika, da so lahko podjetja praktično že kar takoj v zaostanku. Preverili smo, kaj danes uporabljajo tisti, ki so v ospredju.
Arhiv
Po kategorijah