Če bi danes kdo "z lune" padel v ta naš svet tehnike in zabavne elektronike, bi na podlagi vtisa, ki bi si ga ustvaril ob pomoči medijev in spleta, utegnil pomisliti, da se vse vrti le še okoli pametnih telefonov in tablic. Pa ni tako. Levji delež produktivnosti, pa tudi zabave, še vedno nosijo osebni računalniki in Microsoftova Okna v njih.
Pred nekaj leti smo v Monitorju prvič objavili članek o tem, "kaj uporabljamo", in v njem opisali programsko in strojno opremo, ki jo na svojih osebnih računalnikih uporabljamo uredniki in soustvarjalci revije, ki jo držite v rokah. Odziv je bil zelo spodbuden, bralci pa so med branjem nemara dobili kakšno zamisel, ki jim je kasneje prišla prav. Tokrat osnovno idejo nadgrajujemo - kaj je v naših telefonih in tablicah?
Nekako normalno se zdi, da bi televizor v domačem okolju nekoč prevzel vlogo ključne naprave, na katero bi priklapljali vse, kar zna oddajati, predvajati ali sprejemati video in zvočni signal. O tem beremo in pišemo že dolgo. Vprašanje je le, ali bodo pri tem zmagali izdelovalci s pametnimi televizorji ali ponudniki televizije s "pametnimi nadgradnjami".
Ne, ne bomo svetovali, da kupite program, s katerim boste nadzorovali svojega poslovnega ali osebnega partnerja. Še posebej zato, ker je to pri nas kaznivo. Svetujemo pa, da se zavedate, da so današnji pametni telefoni zelo zmogljivi večopravilni osebni računalniki, z veliko procesorske moči in skorajda neomejenimi komunikacijskimi zmožnostmi, in znajo početi skorajda vse. Predvsem pa, da lahko z namestitvijo kateregakoli androidnega programa nevede prenesete v svoj telefon tudi vohunski paket.
Poletje je tu in tisti, ki se radi potapljamo, se že veselimo podvodnih užitkov. Slednje je danes k sreči vedno lažje ovekovečiti. V prejšnji številki smo preizkušali podvodne torbice, tokrat smo vzeli v roke podvodni fotoaparat.
Računalnike, namizne, prenosne, tablične in žepne (telefone) vedno bolj določa njihov zunanji videz. Lišp operacijskega sistema oziroma lišp dodatnih programčkov, ki jih namestimo v operacijski sistem. Trije avtorji so se spopadli z nalogo, da bi kar najbolj nališpali svoje računalnike - okenskega, macovskega in linuxnega.
Poletje je tu, počasi se bliža tudi čas, ki ga večinoma izkoriščamo za počitnice, največkrat za obmorske. Pravi čas, da si fotoaparate opremimo tudi za ob- in podmorsko fotografiranje.
Kolega mi je zadnjič nekoliko sarkastično omenil, da je njegov najnovejši pametni telefon sicer super, a v resnici nekoliko pogreša - telefon. Izjava, ki o današnji mobilni telefoniji pove vse - telefoni so postali računalniki, telefoni so v resnici le še za silo. To pa ni nujno slabo.
Zdi se, da se je dogajanje v računalništvu zadnje čase omejilo le še na tablice, in še posebej na Applov iPad. V resnici pa še vedno veliko več uporabnikov uporablja prenosne računalnike, tako doma kot v službi. Preizkusili smo največje, ki lahko v celoti nadomestijo velike namizne modele.
Ko razmišljamo o nakupu prenosnika, nas večina razmišlja o modelih, ki sodijo v zlato sredino - imajo 15-palčni zaslon in danes stanejo okoli 600 evrov. V resnici pa je trg prenosnikov veliko širši, tako kot to velja za vsako področje. Tudi avtomobilska industrija ne izdeluje le cliov, mar ne?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
