Znate izkoristiti podatke?
Podjetja imajo danes na voljo cele gore podatkov, a se zdi, da jim nikakor ne uspeva, da bi jih izkoristila in spremenila v otipljive rezultate. O podatkih veliko govorijo, a res nisem prepričan, da vedo, kako jih dobičkonosno uporabiti. Če bi jih, potem raziskava družbe Deloitte ne bi pokazala, da 80 odstotkov novih izdelkov svoje mesto na prodajnih policah izgubi v manj kot letu dni, torej se jim ni uspelo dokazati na trgu. Ali še hujši statistični podatek: da približno 96 odstotkov inovacij nikoli ne povrne kapitalskih naložb vanje. Kaj torej gre narobe, če pa imajo podjetja na voljo vse mogoče podatke – bojda tudi take, ki jim natančno dajo vedeti, česa si uporabniki želimo? Ne glede na ogromno količino razpoložljivih podatkov podjetja teh preprosto ne izkoristijo, bržkone predvsem zato, ker niti ne vedo, kako naj bi jih.
Če naj nov izdelek ali storitev uspe na trgu, morajo produktni vodje in razvojniki razumeti podatke, ki so jim na voljo. Je mogoče težava v trženju? Tudi tržniki »operirajo« z vrsto podatkov, ki naj bi jim zagotavljali natančnejše ciljanje skupin potrošnikov in celo posameznikov. Mar res lahko trdite, da v vašem podjetju obvladate delo s podatki, jih znate opredeliti, obdelovati in upravljati? Se mar odločate na podlagi podatkov ali občutka?
Trenutni poslovni ekosistem(i) ima(jo) na voljo ogromne količine podatkov. Te je moč obvladovati le z orodji za analizo podatkov, ki skrbijo, da imajo posamezni uporabniki podatkov v pravem času na voljo prave informacije. Industrija torej ima podatke, je pa neuspešna pri njihovem izkoriščanju oziroma spreminjanju v otipljive poslovne rezultate oziroma dobiček, če želite. Pa čeprav naj bi bili prav globoko analizirani podatki tisti, ki naj bi podjetjem omogočili globlji vpogled v zadeve in jim pomagali izboljšati izdelek ter postopke njegovega nastanka (in prodaje) na celi črti.
Ste se kdaj vprašali, kako podjetja pridobivajo podatke? Če se osredotočimo le na postopek izboljševanja izdelka iz generacije v generacijo, večina podjetij ne prisega le na ideje svojih inženirjev, temveč prisluhne tudi mnenju uporabnikov. Sliši se logično – če damo strankam to, kar želijo, bodo stvar kupile od nas. Ali pa tudi ne – odvisno od tega, čigavih idej smo več uresničili, saj so si včasih nasprotne.
Zgornji odstavek je za večino podjetij še vedno teoretična osnova. V današnjem tržnem scenariju se ključne odločitve v podjetjih, žal, še vedno sprejemajo predvsem na podlagi občutka in izkušenj menedžerjev. Na kratko, nič ne deluje na podlagi vpogledov, ustvarjenih na podatkovnih temeljih. Zakaj jim ne zaupajo? Pogosto zato, ker jim govorijo nekaj povsem novega ali drugega, tega pa ne znajo ali ne upajo upoštevati. Dejstvo je, da napredna analitika bistveno lažje in natančneje obvladuje množico spremenljivk ter pomaga predvideti scenarije z veliko višjo stopnjo gotovosti v primerjavi s katerokoli drugo statistično metodo. Dajmo ji (in podatkom) priložnost, da nam dokaže(jo) svoj prav.
Resnica je, da podjetja preprosto ne izkoristijo podatkov, ki jih imajo na voljo. In to prav v vsaki fazi razvoja izdelka, od zasnove do prodaje končnim kupcem. Sicer bi bili priče dramatičnim zasukom – na bolje, seveda.
