Objavljeno: 25.9.2012 | Avtor: Boris Šavc | Monitor September 2012 | Teme: android

Žele tablica

Že tisočkrat povedana zgodba gre takole. Nekoč so si izmislili tablične računalnike, a ljudje niso marali zanje, zato so jih bolj ali manj nehali izdelovati. Pa pride Apple in na novo izumi toplo vodo. Začetni posmeh in podcenjevanje drugih sodelujočih jim zagotovita nekaj let prednosti. Tablice zasledovalcev iPadu ne sežejo niti do gležnjev. Samsung, Asus in Amazon kljub zamislim in solidni izvedbi sopihajo daleč zadaj. Šele ko Google ponudi napravo z žigom Nexus, se začne Applova prednost zmanjševati.

Zastavonoša nove različice operacijskega sistema Android je tablica, katere izdelavo je Google tokrat zaupal podjetju Asus.

Nexus

Priznamo, prihod sedempalčnega malčka smo pospremili z dvomljivimi pogledi, prepričani, da je premajhen za svoje poslanstvo. Toda Nexus 7 je čuden tič. Izdelek, ki se je veliko naučil na tujih napakah. Majhnost spremeni v vrlino, zato ga iz dneva v dan vedno raje nosimo s sabo na svojih pohajkovanjih. Če so iPad in druščina tablice, primerne za kavč v dnevni sobi, je Nexus 7 kakor nalašč za zvestega spremljevalca na poti. Tablica je preprosto in privlačno oblikovana. Čeprav deluje gumijasti hrbet ceneno, ga zaradi uporabnosti sčasoma vzljubimo. Naprava stoji trdno tako v rokah kot na mizi. Pri izdelavi je Asus ubral nekaj bližnjic, kar se vidi po debelosti in drobnih nevšečnostih, kot je občasno škripanje, če smo zaslon preizkusnega modela malce pretrdo stisnili. Toda izdelava je v celoti kljub temu poštena in tablice se ne bo sramoval niti lastnik (pre)hvaljenega iPada. Nasploh so kompromisi, na katere sta pristala Google in Asus, kar pravšnji. Tako na primer na hrbtni strani ni kamere. Nikoli nismo razumeli, čemu bi hotel kdo fotografirati s tablico, zato nam ta manko ne pomeni nič. Razen nižje cene, seveda. Kot se za Nexus spodobi, naprava spredaj nima gumbov, saj Google teži k uniformnosti izdelkov z operacijskim sistemom Android. Tako so stranski krmilniki za vklop in zvok, spodnja vhoda za napajanje ter priklop slušalk in tri svetleče pikice za povezavo s priklopno postajo edine malenkosti, ki kazijo zaobljeno lepoto.

Čeprav Nexus 7 na strojnih preizkusih ne blesti, tega ob uporabi naprave ni opaziti, saj Jelly Bean ,,leti", da se uporabniku smeji.

Ob napovedi izdelka je bilo največ kritik namenjenih sedempalčnemu zaslonu IPS. Neupravičeno, saj se z ločljivostjo 1280 x 800 in večjo gostoto slikovnih pik na palec (216 ppi) zlahka postavi ob bok večjim tablicam na trgu. Tablica, ki zna varčevati, kjer je dopustno, pa ne omahuje pri hitrosti. Kljub nizki ceni dvesto dolarjev, ki se na žalost preračuna v prav toliko evrov, je drobovje hvalevredno. Procesor Nvidia Tegra 3 s hitrostjo 1,3 GHz ima štiri jedra in pomoč 1 GB pomnilnika. Če omenjenima dodamo še najnovejšo različico operacijskega sistema Android, Jelly Bean, zadeva res leti. Omejujoče je zgolj diskovje oziroma prostor za hrambo podatkov, saj je Nexus 7 na voljo le v dveh različicah, 8 GB ali 16 GB, in ne dovoljuje razširitve. Googlova tablica se namreč ne zna povezati s ključki USB, niti brati kartic SD. 4235 mAh baterija zdrži ob polni obremenitvi več kot sedem ur, tako da jo bomo povečini polnili zgolj enkrat na dan. Polnjenje traja tri ure. Od drugih pritiklin velja izpostaviti NFC, GPS, žiroskop in prednjo kamero z mikrofonom, ki zajema okolico s tipalom 1,2 MP. Kamera je v sistemu precej skrita, saj je namenjena predvsem videočveku. Če jo želimo kljub temu redno uporabljati, si s tržnice Google Play povlečemo zaganjalnik zanjo, Camera Launcher for Nexus 7. Iz neznanega razloga je Google aplikacijo za kamero sicer priložil sistemu, a pozabil povedati, kako jo zagnati.

Jelly Bean

Nov operacijski sistem so izdelali z Nexusom v mislih. Kot ob vsaki večji posodobitvi je Google tudi tokrat poleg novega Androida izdelal napravo, ki naj bi poosebljala poglavitne prednosti nadgradnje. Ob omembi Jelly Beana, tako se imenuje Android 4.1, se največkrat sliši za Project Butter. Gre za tehnologijo, ki naj bi znano zatikanje operacijskega sistema poslala na smetišče zgodovine. In res, uporabniški vmesnik brzi s šestdesetimi sličicami na sekundo, grafika pa v medpomnilnik shranjuje trikrat več informacij kot doslej ter s tem preprečuje kolcanje pri zahtevnejših igrah. Občutno boljši je tudi odziv na dotik uporabnikovega prsta. OK zlektorirano? Štima?

Google Now se nam prikaže, če za sistemski jezik ne uporabljamo slovenščine.

Naslednja velika stvar v novem sistemu je storitev Google Now, ki jo zaženemo s potegom prsta od spodnjega roba tablice navzgor. Da bi res delovalo, moramo Slovenci zatajiti rodno grudo. Čeprav je Jelly Bean preveden v naš materni jezik, se privlačno oblikovane kartice, polne informacij, nočejo prikazati, če je vklopljena kranjščina. Google Now sledi dogajanju na napravi in prikazane podatke ustrezno prilagodi. Obvešča nas o vremenu, prometu, bližnjih dogodkih, poišče prevoz do želenega cilja in še kaj. Presenetljivo dobro deluje tudi v deželi na sončni strani Alp, če ne pričakujemo čudežev.

Google Voice Search nemara res ni seksi kot gospodična Siri, a se bolje izkaže pri prepoznavi govora in iskanju po spletu.

Angleško govorečim ali tistim z znanjem kakega drugega podprtega jezika je namenjen Voice Search, ki je Googlov odgovor na Applovo telefonsko pomočnico Siri. Slednjo v marsičem celo prekaša. Na voljo ima bogat seznam ukazov. Zelo priročni so med drugim Set alarm for, ki nastavi budilko, Note to self, ki v poštni nabiralnik Gmail dostavi posneto sporočilo in njegov prepis, Play, ki predvaja želeno glasbo, in Browse to, ki odpre brskalnik z izgovorjenim spletnim naslovom. Seveda lahko tablico povprašamo še po matematičnih problemih, jo gnjavimo z zemljepisnimi vprašanji ali se pustimo usmerjati v neznano. Voice Search počne marsikaj, med drugim za zabavo z Do a Barrel Roll naredi preval in piše po nareku. Gumb za narekovanje je na voljo marsikje v sistemu. Deluje brez povezave s spletom, le ustrezni jezikovni paket si je treba dodatno namestiti. Med drugimi izboljšavami v ozadju velja omeniti poljubno raztegovanje lebdečih pripomočkov, posodobljeno tipkovnico z izboljšanim predvidevanjem, Android Beam, ki prek NFCja prenaša tudi fotografije in video posnetke, bogatejši spletni brskalnik ter prenovljeno opozarjanje, ki prikaže predogled elektronskih sporočil, odgovarja na klice, SMSe in zna deliti zajem zaslona neposredno iz pogovornega okna za opozorila.

Kupiti ali ne kupiti

Četudi Jelly Bean ne podpira Flasha, to še ne pomeni, da ga v tablico Nexus 7 ne moremo namestiti. Ustrezno namestitveno datoteko APK poiščemo v globinah spleta, jo prenesemo v napravo in zaženemo. Deluje dobro, z omenjenim postopkom obudimo v življenje celo znano slovensko spletno videoteko.

Nexus 7 je vsekakor tablica z najboljšim razmerjem med kakovostjo in ceno, kar ni čudno, saj jo Google prodaja povsem brez zaslužka. Jasno ni brez napak. Večkrat se zgodijo manjše nepravilnosti, kot je občasno čudno oblikovanje spletnih strani, ko se med brskanjem spremeni drža naprave v naših rokah. Jelly Bean ne pozna Flasha, Nexus ne kartic SD ne ključkov USB. Tablica nima ne video izhoda ne podatkovne povezave. In še bi lahko naštevali. A ko nehamo dlakocepiti, je vendarle treba priznati, da je Nexus 7 presneto dobra reč, ki nas olajša zgolj za dvesto evrov. Prva prava tablica z Androidom, kot zanesenjaki imenujejo plod Asusovega sodelovanja z Googlom, je za uporabnike Googlovih storitev nuja, drugi pa bodo nemara počakali na mini iPad. Toda o nečem smo prepričani: Google Nexusa ni izdelal za računalniške čudake, temveč ga je namenil množicam. Prva pošiljka je bila razprodana že v prednaročilu in med pisanjem tega članka so prodane količine merili že v milijonih. Ali bo to dovolj, da se zaustavi Applova prevlada, pa bo pokazal čas.

Nexus 7