Mnenje: Že vemo, kaj sledi?
Industrija sodobne tehnologije prodaja sanje in vizijo. Že kratek razmislek o preteklosti pokaže, da se tudi v IT stvari le ne spreminjajo tako hitro, kot naj bi se po napovedih podjetij in njihovih prodajnih in marketinških pogonov. A za vsako veliko stvarjo pride nova velika stvar. Že vemo, kaj bi to lahko bilo?
Doba pametnih mobilnih telefonov je krepko pretresla življenja navadnih ljudi in poslovni svet. Nič ni tako, kot je bilo pred iPhonom, ne otroci, ne služba, ne dopust. Po letih silovitega razvoja, napredka in nakupov tudi najuspešnejši izdelovalci ne najdejo poti naprej. V svetu telefonov že nekaj časa nismo doživeli nič revolucionarnega. Do prenosnikov in tablic smo se kupci ohladili že davno. Razvoj je dosegel stopnjo, ko smo uporabniki dlje zadovoljni s svojimi napravami, cikli menjav naprav se vztrajno podaljšujejo. Išče se naslednja naprava, ki jo bomo vsi hoteli in bo spremenila vse tako, kot je to spremenil pametni mobilnik.
Pametne ure so prišle glasno in se tiho uveljavile. Prodajne številke so solidne, napredek je stalen in novi modeli prihajajo v znanih valovih. A revolucije, kot so jo mnogi napovedovali, ni bilo in noben tradicionalni švicarski izdelovalec ni šel v stečaj zaradi pomanjkanja zanimanja za njegove izdelke.
Še nedolgo tega smo cedili sline ob smelih napovedih o napravah za navidezno ali celo obogateno resničnost. Odtrgale naj bi nas od majhnih in večjih zaslonov in nas postavile v središče dogajanja. Čakali smo ubijalski izdelek, poskušal je Google s pametnim očali, pa Samsung in Sony in številni drugi z napravami VR, Microsoft s HoloLens, ne pozabimo na mitični Magic Leap. Naprave, ki naj bi si jih nataknili na glavo in se potopili v čudežne svetove, so vsaj za zdaj zdrsnile z naslovnic tehnoloških novic.
Odkar imamo doma tanke televizorje v polni ločljivosti, nam izdelovalci ponujajo nove razloge, da jih zamenjamo in nadgradimo. Naj bodo še tako pametni, 3D ali 4K, kupcem enostavno ni mar. Res so naprave vedno boljše, varčnejše, večje, slika je ostrejša, črna je temnejša, a pravega razloga za menjavo nekaj let starega televizorja ni na obzorju.
Spomnim se na citat Billa Gatesa, da ljudje vedno znova precenjujemo spremembe, ki se bodo zgodile v naslednjih dveh letih, in podcenjujemo spremembe, ki se bodo zgodile v naslednjih desetih letih.
Programska oprema je z razmahom računalništva in mobilnih naprav dobila nov zagon in nove razsežnosti. Izračunamo in hranimo lahko več in hitreje kot kdaj prej. Algoritmi in zamisli, nad katerimi smo se še pred leti navduševali v literaturi, so danes vsakdanji. Oblak se počasi seli nazaj v domove, pisarne in tovarne, kjer se kopičijo pametne in nenehno v splet povezane naprave, ki jih lahko bolje izkoriščamo. Posledično smo v zadnjih letih obudili sanje o uporabni umetni inteligenci in velike skoke v raziskovanju tega področja. Je torej umetna inteligenca »tisto«? Zadnje mesece je mogoče slišati mnenja, da spet prihaja »zima umetne inteligence« in da celo najprodornejša zagonska podjetja uporabnike »goljufajo« tako, da umetno inteligenco preprosto nadomestijo s človeškimi možgani in rokami. Obljube in napovedi, ki so še vedno drzne in visokoleteče, počasi postajajo zmerne. Mnogi svoje napovedi postavljajo v daljše časovne okvire in čudežno leto, ko se bomo vozili v samovozečih avtomobilih, vedno bolj prestavljajo v prihodnost.
Leta 2016 se je zdelo, da bo industrija pograbila novo paradigmo »botov« in pričakovali smo, da bodo izpodrinili aplikacije in splet, da bodo nadomestili aplikacije, tako kot so aplikacije nadgradile splet in kakor je splet nadgradil računalnike PC. Leta 2018 ugotavljamo, da revolucije z boti ni bilo in da boti prav zares nikoli niso zaživeli. Pomislite, s koliko boti se pogovarjate po Skypu, Messengerju ali What's Appu? Ne poznam nikogar, ki bi na vprašanje odgovoril s številko, večjo od 1. Tudi pogovorni pametni pomočniki na telefonih so bolj ali manj zasmehovani.
Toda Amazon in Google, pa tudi Apple in številni drugi niso obupali. Tako opevani boti so se pomaknili v ozadje, ta čas pa se zelo uspešno prodajajo domači pametni pomočniki, predvsem Alexa in Google Assistant. V državah, kjer so na voljo, jih kupuje mladina, poznajo jih starejši in seveda vsi vmes. Kaj natančno je na njih tako privlačnega, da jih dodajamo v svoje domove, še nihče ne zna zagotovo definirati. A dejstvo je, da bodo kmalu povsod. Imamo jih v žepih, kupujemo jih kot ločene naprave, kmalu tudi take z zasloni, vedno pogosteje so vgrajeni v prenosne zvočnike, televizorje in kmalu nas bodo poslušali tudi v avtomobilih.
Naslednja velika stvar ne bo samo ena. Naslednji veliki skok bo neznana povezava množice naprav, storitev in ljudi v smiselno celoto. Celoto, ki bo oblikovana okrog nas, uporabnikov in ne naših naprav. V ozadju zgodbe o pametnih pomočnikih se ta scenarij že odvija.
»Hey Google – play some light jazz music on my TV.« Dve napravi, dve storitvi in trije izdelovalci. V enem stavku.