Objavljeno: 27.3.2018 | Avtor: Simon Peter Vavpotič | Monitor April 2018

Za prijetno poslušanje

Programska orodja za digitalno obdelavo in ustvarjanje zvoka računalnik spremenijo v pravi avdio studio. Katera so na voljo? Kaj zmorejo? Kako je z večstezno obdelavo zvoka? Je mogoče ojačati določene frekvence, izločiti šume ipd.?

Današnji računalniki so dobro opremljeni za digitalno obdelavo zvoka, saj imajo zmogljive procesorje, sorazmerno veliko pomnilnika in vgrajen zvočni modul oziroma zvočno kartico. Da postanemo DJ, potrebujemo le še ustrezno programsko orodje. V spletu je veliko plačljivih in brezplačnih rešitev. Nekatere od slednjih so celo odprtokodne.

Kako delujejo?

Programska oprema za urejanje in ustvarjanje zvoka je lahko programska knjižnica, računalniška aplikacija, spletna aplikacija ali del operacijskega sistema. Programska orodja delimo na tista, ki so usmerjena bolj v urejanje zvočnih posnetkov, in tista, ki so posebej prirejena za ustvarjanje glasbe. Pri slednjih je posebej poudarjena sinteza skladb, ki jih sestavimo iz posnemanih zvokov instrumentov in zvočnih posnetkov, igramo lahko tudi prek klaviature z vmesnikom MIDI. Glasbo nato še dodatno oblikujemo z uporabo zvočnih učinkov za posamezne instrumente ali celotno skladbo. Nasprotno je pri prvih poudarjena osnovna obdelava in urejanje že posnetega zvoka. Pri teh so pomembnejši obdelava z zvočnimi filtri in učinki, izenačevanje, mešanje in analiza zvoka.

Večina urejevalnikov digitalnega zvoka omogoča: urejanje večsteznih posnetkov v različnih načinih zapisa, pretvorbe med različnimi načini zapisa, dodajanje zvočnih učinkov, frekvenčno filtriranje in izravnavanje, dušenje odbojev, uravnavanje glasnosti zvočnih kanalov, mešanje zvoka iz večzvočnih kanalov, (hkratno) snemanje zvoka iz enega ali več zvočnih vhodov itn. Urejevalniki zvoka so navadno prilagojeni urejanju glasbe, redki pa tudi obdelavi govora. Slednji se razlikujejo predvsem po možnostih akustične analize govora s pomočjo spektralne analize in določanja osnovne frekvence, pogrešamo pa večino zvočnih učinkov, ki jih potrebujejo glasbeniki. So pa tudi orodja, ki vsebujejo lastnosti obojih.

Najbolj priljubljena orodja

NCH Software WavePad (www.nch.com.au) spada med orodja za obdelavo zvoka, ki so intuitivna in enostavna za uporabo. Osnovna različica je zastonj, profesionalne, ki stanejo od 39,95 dolarja naprej, pa omogočajo obdelavo zvoka tudi zahtevnejšim uporabnikom. WavePad podpira najbolj priljubljene zapise zvoka, med katerimi so: MP3, WAV, VOX, GSM, WMA, OGG, AAC idr. Kodeki za nekatere zapise se samodejno prenesejo s spletne strani NCH Software. S plačljivim dodatkom MixPad omogoča tudi večstezno obdelavo zvoka. Funkcij za kopiranje (delov) posnetkov in njihovo vstavljanje v druge posnetke, vstavljanje premorov, samodejno krajšanje itn. ne manjka. Vgrajeni so nekateri zvočni učinki in orodja. Kljub temu je veliko zahtevnejših funkcionalnosti na voljo šele prek plačljivih vtičnikov. WavePad deluje v operacijskih sistemih Microsoft Windows 7 in novejših, Mac OS X 10.4 in novejših ter kot aplikacija za Android in iOS.

Spletna poobdelava zvoka

Obdelava zvoka z računalnikom postaja vedno kompleksnejša, zato nekateri izdlovalci glasbene programske opreme svojo programsko opremo raje ponujajo kot storitev. Auphonic svoje storitve namenja predvsem profesionalnim uporabnikom (spletno oddajanje, radijske postaje …), temu primerno ponudijo tudi take, resne obdelave – usklajevanje stopnje glasnosti na stereo kanalih, normalizacijo glasnosti posnetkov po različnih standardih za oddajanje, obnovo zvočnih posnetkov (npr. samodejno zmanjševanje šuma), odstranjevanje prenosa zvoka med kanali pri večsteznih posnetkih, samodejno prepoznavanje govora v več kot 80 jezikih. In seveda urejanje zvoka pri videu.

Po prijavi v Auphonicov spletni portal imamo vsak mesec na voljo dve uri brezplačnih večsteznih poobdelav zvočnih posnetkov, nato pa zakupimo izbrano kvoto ur. Primer – cena za 21 ur poobdelav je 18 evrov, za 100 ur poobdelav pa 69 evrov.

Audacity (soundforge.net/projects/audacity) je brezplačen in odprtokodni urejevalnik zvoka. Kljub profesionalnemu naboru funkcionalnosti, kot sta večstezna obdelava zvoka in večstezno snemanje zvoka, je njegov grafični vmesnik preprost in intuitiven. Podpira najbolj priljubljene zapise zvoka, kot so: MP3, WAV in OGG. Obenem omogoča tudi dodajanje kodekov. Zvok lahko urejamo s kopiranjem, rezanjem in lepljenjem (delov) posnetkov med zvočnimi stezami. Na voljo so tudi zvočni učinki, med katerimi velja omeniti zniževanje šuma in vokalov, izenačevalnik zvoka, rezanje premorov, samodejno iskanje ritma idr. Audacity deluje v Microsoft Windows XP do Microsoft Windows 8, v Mac OS X od različice 10.5 do 10.10 in v Linuxu.

FL Studio (www.image-line.com/flstudio) v nasprotju s prej omenjenima zgledoma orodja za obdelavo zvoka, ki sta predvsem enostavna za uporabo, računalnik spremeni v pravo digitalno avdio postajo za mešanje in ustvarjanje glasbe. Še posebej velja izpostaviti njegove redne posodobitve, s katerimi ga izdelovalec izpopolnjuje z novimi funkcijami in posodablja stare. Če imamo monitor, občutljiv za dotik, ga lahko s pridom izkoristimo. Zadnja različica (za Microsoft Windows) je na voljo na spletni strani izdelovalca v namestitveni datoteki s kar 670 MB. Dokler ne vpišemo uporabniškega imena in gesla, ki ju pridobimo z nakupom, programsko orodje deluje kot demonstracijska različica. Sicer so na voljo tri različice, ki stanejo 99 dolarjev in več. Orodje deluje v operacijskih sistemih Microsoft Windows XP in novejših, Mac OS X 10.8 in 10.9 ter Android in iOS.

Ardour (ardour.org) je programska digitalna avdio postaja za snemanje, urejanje in mešanje večsteznega zvoka. Hitro se ga navadimo, saj ima intuitivni grafični vmesnik. Kljub temu ga lahko uporabljajo tudi profesionalni glasbeniki, avdio inženirji in skladatelji. Omogoča enostavno mešanje glasbe v projektih MIDI in napredne možnosti večsteznega snemanja. Dodana je tudi podpora dodatni strojni opremi in programski vtičniki. Osnovna različica je brezplačna, za druge pa moramo plačati vsaj 1 dolar. Deluje v Microsoft Windows, Mac OS X 10.6 in novejšem ter Linuxu. Priporočajo vsaj 2 GB RAM.

Wavosaur (www.wavosaur.com) je brezplačen urejevalnik zvoka, ki se spogleduje z lastnostmi digitalne avdio delovne postaje in minimalističnega orodja za mešanje zvoka. Omogoča enostavno upravljanje večsteznih zvočnih posnetkov pa tudi osnovno urejanje zvoka s funkcijami za rezanje, kopiranje in lepljenje (delov) zvočnih posnetkov. Omogoča tudi različne obdelave zvoka in izvoza obdelanega zvoka prek različnih vtičnikov drugih izdelovalcev. Grafično podobo je mogoče prilagoditi z različnimi preoblekami (angl. skins). Podprta sta protokola ASIO in VST ter večstezno urejanje zvoka. Wavosaur deluje v Microsoft Windows XP in Microsoft Windows 7.

Adobe Audition (www.adobe.com/products/audition.html) je naslednik kakovostnega urejevalnika zvoka, Cool Edit Pro, in je del Adobe Creative Cloud (slov. Adobov kreativni oblak). Je profesionalno orodje za večstezno urejanje zvoka. Zadnja, 64-bitna različica omogoča hitro obdelavo zvoka z veliko naprednimi zvočnimi učinki. Uporabniški vmesnik je podoben tistim iz drugih Adobovih programskih paketov. V spletu so na voljo obsežni uporabniških priročniki. Za uporabo se moramo najprej prijaviti v Adobe Creative Cloud. Nato je na voljo kot 30-dnevna preizkusna različica, ali pa moramo plačevati mesečno uporabnino, ki stane 19,99 dolarja. Deluje v Microsoft Windows 7 in 8 ter Mac OS X 10.6 in Max OS X 10.7.

Omenimo še Syntrilliumov Cool Edit Pro, katerega različico 2.1 lahko še vedno prenesemo iz spleta, pa tudi kupimo za 299 dolarjev, a ga ne razvijajo več.

Sound Forge Audio Studio (www.magix.com/us/music/sound-forge) je domači avdio studio. Ponuja vse možnosti ustvarjanja glasbe, od snemanja z visoko kakovostjo do zvočnih učinkov. Orodje lahko uporabljamo tudi profesionalno, čeprav zvok mešamo in urejamo z le nekaj kliki miške. MAGIX je v deseto različico vključil tudi možnost snemanja s 24-bitno ločljivostjo pri hitrosti zajemanja 192 kHz. Omogoča tudi dodajanje avdio vtičnikov VST. Stane 59,95 dolarja in deluje v Windows in Mac OS X.

Tehnologiji VST in ASIO

Virtual Studio Technology (VST, slov. tehnologija navideznega studia) je vmesniški standard za zvokovne vtičnike za programske digitalne avdio postaje, ki podpira sintetizator zvoka in zvočne učinke. Omogoča posnemanje delovanja programske in strojne opreme za obdelavo digitaliziranega zvoka. V spletu najdemo veliko brezplačnih in plačljivih vtičnikov, s katerimi lahko dopolnimo zmogljivosti svoje digitalne avdio postaje.

Avdio Stream Input-Output (ASIO, slov. vhodno-izhodni zvokovni tok) je protokol za neposredno komunikacijo programske digitalne avdio postaje z združljivimi zvočnimi karticami in drugo glasbeno strojno opremo za osebne računalnike. Razvili so ga v podjetju Steinberg, ki je razvilo digitalno delovno postajo Cubase, da bi zagotovili visoko kakovost zvoka in zmanjšali zakasnitve pri prenosu podatkov. Deluje podobno kot Microsoftov DirectSound, a je novejši in zmogljivejši.

Steinberg Cubase (www.steinberg.net/en/shop/cubase.html) je priljubljena programska digitalna avdio delovna postaja. Zadnja, osma različica ima profesionalni grafični vmesnik, ki raje vzpodbuja ustvarjalnost, kot da bi imel kopico neuporabnih funkcionalnosti. Uporablja ga veliko profesionalnih piscev glasbenih besedil, glasbenih skupin in producentov. Cubase omogoča integracijo s strojno opremo glasbenih studiev in pomaga pri snemanju in poslušanju glasbe. Deluje v Microsoft Windows 7 in 8 ter Max OS X 10.9 in 10.10. Za Steinberg Cubase Pro moramo odšteti 99,99 evra. Na voljo je tudi 30-dnevna preizkusna različica.

Linux MultiMedia Studio (lmms.io), krajše LMMS, je zastonjski urejevalnik glasbe in odlična alternativa FL Studiu, ki so jo razvili ljubiteljski glasbeniki. Ima veliko impresivnih funkcionalnosti, med katerimi so: mešalnik FX, urejevalnik za avtomatizacijo, podpora tipkovnici MIDI, vgrajeni zvočni učinki in instrumenti. Združljiv je z nekaterimi priljubljenimi standardi za digitalno ustvarjanje glasbe. Grafični vmesnik je profesionalen in omogoča dodajanje vtičnikov. Na LMMS se lahko zanesejo vsi, ki za programsko opremo za ustvarjanje zvoka niso pripravljeni odšteti denarja. Deluje v Microsoft Windows, Mac OS X in Linuxu.

PreSonus Studio One (www.presonus.com/studioone) je profesionalni urejevalnik zvoka z veliko naprednimi funkcijami. Mnogi ga uporabljajo snemanje in urejanje skladb. Čeprav se zdi začetniku grafični vmesnik navadno zapleten, znatno pohitri delo tistim, ki se profesionalno ukvarjajo z glasbo. Z zvočnimi mediji in zvočnimi učinki lahko upravljamo na način potegni in spusti. Na voljo so tri različice: zastonjska, različica z omejenimi funkcionalnostmi in profesionalna. Vendar je le slednja 64-bitna in omogoča hitrejšo obdelavo daljših skladb. Stane okoli 85 dolarjev. PreSonus Studio One deluje v Microsoft Windows in Mac OS X.

Reaper (www.reaper.fm) je programska avdio delovna postaja, ki je cenjena zaradi širokega in prilagodljivega nabora funkcionalnosti ter prilagajanja potrebam uporabnikov. Reaper lahko uporabimo za snemanje glasbe s profesionalne glasbene opreme, pa tudi za ustvarjanje glasbe v računalniku. Številni vgrajeni zvočni učinki omogočajo kakovostno oblikovanje zvoka, v spletu pa je na voljo veliko vtičnikov, ki so prilagojeni tako potrebam amaterskih kot profesionalnih uporabnikov. Uporabniškega vmesnika se hitro privadijo tudi začetniki, velja pa omeniti še veliko skupnost uporabnikov na Reperjevem spletnem forumu in redne posodobitve programske opreme, ki jih zagotavlja izdelovalec. Reaper deluje v operacijskih sistemih Windows 7, 8 in 10 ter MacOS X, od različice 10.5 do 10.13. Za oba operacijska sistema je na voljo tudi 64-bitna različica. Preizkusna, 60-dnevna raba je zastonj. Reaper stane 60 dolarjev za nekomercialno in 225 dolarjev za komercialno rabo.

Kaj se splača in kaj ne?

Za osnovno urejanje zvoka in glasbe si splača omisliti kak enostaven brezplačen program, kot je Audacity. Zahtevnejši uporabniki, ki želijo skladati svoje elektronske skladbe, bodo posegli po Linux MultiMedia Studiu z vgrajenimi zvočnimi profili raznih instrumentov in možnostjo priklopa klaviature prek vmesnika MIDI. Čeprav brezplačna programska orodja v povprečju ponujajo nekoliko manj funkcionalnosti kot plačljiva, so več kot dovolj zmogljiva za začetnike in amaterske glasbenike.

Plačljiva programska orodja se splača pred nakupom preizkusiti, saj imajo skoraj vsa na voljo demonstracijske ali preizkusne različice. Nekatera imajo na voljo tudi brezplačne funkcijsko okrnjene različice. Če imamo doma že glasbeni studio, se splača preveriti tudi, ali je naša dodatna strojna oprema za ustvarjanje zvoka združljiva s programskim orodjem, oziroma ali orodje podpira ustrezne komunikacijske protokole (npr. VST in ASIO). Poseben premislek velja tudi pred odločitvijo za Adobe Audition, ki ne omogoča nakupa, temveč le mesečni najem. Slabih 20 dolarjev na mesec se morda res ne zdi veliko, a bomo že v letu dni plačali več, kot bi za nakup katerega od drugih programskih orodij.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji